48 metrov visok hribček ob sotočju dveh rek, Nerise in Vilnele, je stal na svojem mestu že od nekdaj. Na tem hribčku je leta 1320 vojvoda Gediminas sanjal o železnem volku, ki je zatulil z glasom stoterih volkov. Če nekdo sanja o železnem volku, ki zatuli z glasom točno stotih volkov, se seveda ve, da mora tam, kjer se mu o tem sanja, postaviti mesto, ki bo najmanj tako mogočno, kot je mogočen glas postoterjenega tulečega volka. In ker je za pomen takšnih preroških sanj vedel tudi Gediminas, je nastalo mesto Vilnius, po naše Vilna.

Področje je bilo takrat poseljeno že vsaj 1000 let, vojvoda Gediminas pa je na hribčku postavil gradič s stolpom in si prislužil čast, da se še danes po njem imenuje hribček, na katerem je grad, sam grad in glavna ulica skozi Vilno.
Kjer je bil pred leti jarek okoli katedrale, po katerem so vse do njenega vhoda priplule ladje, se danes vije ogromen trg, na katerem se nahaja kip Gediminasa skupaj z njegovim konjem in tulečim volkom. Dviga se na visokem podstavku, na vzhodnem vogalu trga. Med vhodom v katedralo in 58 metrskim zvonikom, pa se v tleh nahaja kamnita plošča, s vklesano besedo STEBUKLAS, ki v litvanščini pomeni čudež. Na tem mestu je leta 1989 stal prvi v verigi ljudi, ki se je raztezala čez glavna mesta Litve, Latvije in Estonije. Bila je dolga čez 650 kilometrov, sestavljalo pa jo je dva milijona ljudi, ki so protestirali proti sovjetski okupaciji.
Danes to mesto izpolnjuje želje. Postaviš se na ploščo, zapreš oči, se v smeri urinega kazalca obrneš za 360 stopinj in želja se ti izpolni. Tako enostavno je to. Odločiti pa se moraš ali se boš obrnil enkrat, trikrat ali šestkrat, ker različni viri, navajajo različne številke. Meni se zdi najbolj pravljična srednja varianta, trije krogi, vsakemu krogu pa pripada nova želja. Tri želje v treh krogih.

Hribček Gediminas je res hribček, samo par sto korakov je do njegovega vrha. Kljub temu se precej ljudi odloči za vožnjo na vrh z gondolo. Za vstopnino se lahko vzpneš tudi na vrh stolpa (če si star več kot osemdeset let, ti vstopnine ni treba plačati), čeprav zadostuje že nekaj metrov nižji razgled na Vilno, razgled z nivoja obzidja. Najbolj padejo v oči številne cerkve, ki so zelo na gosto posejane po mestu. Uporni Litvanci so se najdlje upirali pokristjanjenju, saj so bili zadnja poganska dežela v Evropi. Krščanstvo so začeli sprejemati leta 1386,ko je veliki knez Jogaila Gedimina, s prisiljeno poroko s poljsko kronsko princeso, postal kralj sosednje Poljske, Vladislav II., popolnoma pa so bili pokristjanjeni komaj v letu 1431. Poleg svoje vere so začeli izgubljati tudi samostojnost, saj so se jih počasi polastili Poljaki, kar je Vilni prineslo Univerzo, ki je še danes občudovanja vredna s svojim labirintom stavb in dvanajstimi ali trinajstimi notranjimi dvorišči. Sporno trinajsto notranje dvorišče ima danes samo tri stene, ker je bila stavba, ki je tvorila četrto steno, podrta. V 18. stoletju so se Litvancev in njihove zemlje polastili Prusi in Rusi. Rusi so posebej pritisnili uporniške Litvance, zaprli so njihov ponos, Univerzo v Vilni, v šole so uvedli ruščino in prepovedali tiskanje knjig, če niso bile napisane v cirilici. Leta 1918 jim je le uspelo razglasiti neodvisnost, pa ne za dolgo, saj jih je najprej okupirala Nemčija, takoj zatem so padli v roke Poljakom, čez dobrih dvajset let pa so jih ponovno okupirali Nemci. Pobili so 180.000 litvanskih Židov, po vojni pa je ruski režim pobil še 250.000 Litvancev. Vendar njihovega uporniškega duha niso zlomili. V letu 1991 so si končno izborili neodvisnost.

Njihov uporniški duh se še danes kaže v Vilni, v Republiki Užupis. Užupis je predel mesta, ki je star približno štiristo let. Nekdaj je bil litovski Užupis znan po mlinarstvu in bordelih, kasneje pa je postal najrevnejši predel mesta. Leta 1997 so umetniki razglasili to območje za neodvisno in ustanovili samostojno državo, ki je država znotraj države, država boemov, umetnikov, sanjačev in pijancev. Ima svojega predsednika, policijo in ustavo, ki obsega 41 členov.

Ustava daje svojim državljanom naslednje pravice in dolžnosti:

1. Vsak ima pravico živeti ob reki Vilni in reka Vilna ima pravico teči mimo vsakega.
2. Vsak ima pravico do vroče vode, ogrevanja pozimi in strehe nad glavo.
3. Vsak ima pravico da umre, vendar to ni obveznost.
4. Vsak ima pravico, da dela napake.
5. Vsak ima pravico, da je edinstven.
6. Vsak ima pravico, da ljubi.
7. Vsak ima pravico, da je neljubljen, ni pa tu nujno potrebno.
8. Vsak ima pravico biti brezmejen in neznan.
9. Vsak ima pravico biti nedejaven.
10. Vsak ima pravico, da ima rad mačko in da zanjo skrbi.
11. Vsak ima pravico, da skrbi za psa, dokler eden izmed njiju ne umre.
12. Pes ima pravico biti pes.
13. Mačka ni dolžna imeti rada svojega gospodarja, je pa dolžna pomagati v primeru nuje.
14. Včasih ima vsak pravico, da se ne zaveda svojih dolžnosti.
15. Vsak ima pravico dvomiti, vendar to ni njegova obveznost.
16. Vsak ima pravico biti srečen.
17. Vsak ima pravico biti nesrečen.
18.  Vsak ima pravico biti tiho.
19. Vsak ima pravico da veruje.
20. Nihče nima pravice do nasilja.
21. Vsak ima pravico, da ceni svojo nepomembnost.
22. Nihče nima pravice do večnosti.
23. Vsi imajo pravico, da razumejo.
24. Vsi imajo pravico, da nič ne razumejo.
25. Vsak ima pravico biti katerekoli narodnosti.
26. Vsi imajo pravico praznovati ali ne praznovati svoj rojstni dan.
27. Vsak si naj bi zapomnil svoje ime.
28. Vsak lahko deli tisto kar ima.
29. Nobeden ne more deliti tistega, česar nima.
30. Vsak ima pravico imeti brate, sestre in starše.
31. Vsak je lahko neodvisen.
32. Vsak je odgovoren za svojo svobodo.
33. Vsak ima pravico, da joče.
34. Vsak ima pravico, da ga narobe razumejo.
35. Nihče nima pravice drugo osebo obsoditi.
36. Vsak ima pravico biti sam svoj.
37. Vsak ima pravico, da nima nobenih pravic.
38. Vsak ima pravico, da ga ni strah.
39. Ne podleži.
40. Ne udari nazaj.
41. Ne predaj se.

Po moji oceni je to najbolj liberalna ustava na svetu, saj daje v skladu z 12. in 13. členom določene pravice tudi psom (vsak pes ima pravico biti pes) in mačkam (mačka ni dolžna imeti rada svojega gospodarja). 🙂