DUNAJSKI MARATON 2015

Pred več kot 2500 leti je Fedipij ( Ali mogoče mu je bilo ime Filipid? Še danes se ne ve.) nekaj ur tekel  iz Maratona v Atene, da bi prenesel sporočilo. Danes bi lahko v nekaj sekundah napisal SMS. In kakšno sporočilo prenašajo danes številni tekači maratona  s tekom namesto z SMSi?

DSC_0403

Na Dunaju je bil eden za vsak meter, ki ga je Fedipij pretekel.

Pri takšni množici je seveda dobra organizacija nujna. In na Dunaju je bila Odlična z velikim O.

DSC_0027

 Vse se seveda začne s startnimi številkami.

Nadaljuje pa naslednji dan s krepčilnim spancem, zajtrkom in odhodom na start. Takrat se pojavi prvo vprašanje: Pa kaj jim je tega treba? Ozreš se okoli in dobiš nedvoumni odgovor, čeprav  sam ne veš od kje: Pa še kako jim je treba! Fedipijevi tovariši se s takim vprašanjem zagotovo niso ukvarjali. Prav tako niso imeli na razpolago aplikacije za mobilni telefon, s katero bi s pomočjo čipa, GPSa in mobilnega telefona spremljali njegovo lokacijo njegov povprečni čas na posameznih odsekih in čas njegovega prihoda v cilj.

Start na Dunaju je veličasten. Ob reki Donavi steče reka ljudi ob zvokih dunajskega valčka Na lepi modri Donavi. Razširi se vse povezujoča glasba in vse povezujoča človeška energija.

DSC_0424

Drugo in naslednja vprašanja se pojavijo takoj po startu: Ali sploh in s kom tekmujejo maratonci ? S sabo? S progo? Z drugimi tekmovalci ? S časom? Verjetno ima vsak svoj odgovor. Ali ga vsaj išče. Med tekom. Bijejo bitko s svojimi mislimi, nasprotniki, motivi in interesi. S svojim telesom in njegovimi potrebami. In ko ob progi zagledajo sotekača, soborca, sočloveka, ga vzpodbujajo, mu pomagajo, ga bodrijo. Ko sami omahujejo, dobijo vzpodbudo nazaj. In tako do cilja.

Na dunajskem mestnem maratonu me je dobesedno ovila rdeča nit dogodka z vedenjem, da vsak posameznik in vsi skupaj, vsi za enega in eden za vse, tečejo v dokaz miroljubnega sobivanja in osebne svobode , ki je neodvisna od nacije, vere in barve kože. Mi smo Evropa je bil slogan organizatorjev, izpod udarcev športnih copat ob asfalt dunajskih ulic pa je glasno odmevalo: Mi smo svobodni ljudje. Zmagali smo.

DUNAJSKI ZREZEK

Originalni dunajski zrezek je tanek kos telečjega mesa, paniran in ocvrt v maščobi. Moral bi biti ZELO tanek. Če na tanko potolčemo telečje meso začnejo vlakna razpadati. Zato je lažje uporabiti svinjsko meso, ki ga lahko ZELO na tanko potolčemo pa še vedno drži skupaj, v enem kosu. Najbolje je , da za dunajske zrezke uporabimo svinjski file. Za pripravo dunajskega zrezka potrebujemo: svinjski file, sol, moko, jajce, drobtine in olje. Najprej svinjski file narežemo na približno 3 cm debele kose.

KOS MESA S tolkačem za meso ga prav na tanko in na široko potolčemo, tako da pokrije ves krožnik.

STOLČENO MESO

Meso posolimo, povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah. Segrejemo olje in v vročem olju zrezke ocvremo do zlato rumene barve približno tri minute na vsaki strani.

DUNAJSKI

Dunajski zrezek serviramo z limono in krompirjevo solato po dunajsko. Dober tek (pa ne onega čez drn in strn 🙂 ) 

ELIZABETA BAVARSKA, AVSTRIJSKA CESARICA IN MADŽARSKA KRALJICA

Nekako se ne morem odločiti ali bi uporabila njen razvpiti vzdevek ali ne. Glede na njen kult in njen stan se mi zdi preveč preprost, preveč otročji, premalozložen, preveč skomercializiran, preveč ljubkovalen, primeren za usta njenega ljubimca ali moža. Z lahkoto bi pri njenem imenu lahko zapisala Lepa, z velikim očarljivim L ( z veliko začetnico bi lahko bila tudi Izgubljena, Begava, Nesrečna, Tragična, ampak v prvi vrsti Lepa). Že kot mlada nevesta je očarala Dunajčane s svojo izjemno lepoto in karizmo.
Pisala je poezijo, se upirala nadzoru svoje tete in tašče v eni osebi, ki je uravnavala njeno družinsko življenje in prevzela vzgojo njenih otrok. Upirala se je strogim pravilom dvora, ki so jo utesnjevala in omejevala. Bila je ljubljena s strani svojega moža in rodila štiri otroke. Dva od njih je morala pokopati, dveletno hčero Zofijo in že odraslega sina Rudolfa. Nikakor ni našla miru in obstanka na Dunaju in v krogu družine. Izbrala je žensko za vlogo ljubice njenega moža. Nemir jo je gnal iz dežele v deželo in nikjer se ni počutila doma, kar je zapisala v svoji pesmi:

Galeb sem, brez ozemlja, brez obale,
ki imenovala bi se moj dom.
Nikjer se ne navežem,
samo letim prek valov.

Eine Move bin ich von keinem Land,
Meine Heimat nenne ich keinen Strand,
Mich bindet nicht Ort und nicht Stelle;
Ich fliege von Welle zu Welle.

Po Rudolfovi smrti je bila postarana, lepota je izginila, bila je  nedružabna in depresivna, opustila je pisanje pesmi, živela samotno življenje, se ovijala v črnino in si želela umreti.  Podlegla je ranam, prizadejanimi s strani anarhista, ki jo je  s pilo napadel v Ženevi. V nasprotju z njeno željo, da bi bila pokopana na Krfu, so jo pokopali v cesarski grobnici pod Kapucinsko cerkvijo na Dunaju.

Tony Blaire je za lady Diano izumil ime kraljica ljudskih src, zagotovo pa bi ga lahko dodali tudi cesarici Elizabeti. Imeli  sta veliko skupnega: bili sta lepotici, dostojanstveni in elegantni, nerazumljeni in osamljeni, dušil ju je način življenja na dvoru in togost protokola, brezčutnost članov dvora, bili sta ljubiteljici narave, obe sta  tragično umrli. Med njima je bilo tudi veliko razlik. Elizabeta je bila ljubljena s strani svojega moža, Diana ne, Elizabeta je možu v svojih zrelih letih izbrala ljubico, ljubica Dianinega mož naj bi Diano izbrala za njegovo nevesto.

ODTENEK ŽIVLJENJA  Dunajčani so si prisvojili in skomercializirali podobo in spomin na  cesarico Elizabeto. Iz njenega kulta kujejo dobičke. Jih kaj boli, da se na Dunaju, pri njihovem cesarju in v krogu vladarske družine  nikoli ni počutila doma, da s srcem ni nikoli bila njihova ?

SACHER TORTA

Nekega dne v letu 1832 je zunanji minister Avstrije Metternich pričakoval pomembne goste. Nanje je želel narediti velik vtis zato je naročil v svojo kuhinjo : “Dass er mir aber keine Schand’ macht, heut’ Abend! “(da me zvečer ne boste spravili v sramoto) kar bi z današnjimi besedami lahko rekli: prosim pripravite nekaj čudovitega, odličnega, superiornega. Ravno tisti dan je njegov glavni kuhar zbolel (mogoče se je zahteve malo ustrašil 🙂 ). Zahtevno nalogo je opravil 16 letni Franz Sacher. In to brezhibno. Brez da bi ga utesnjevale dolgoletne kuharske izkušnje in z veliko mere domišljije je ustvaril legendo: Sacher torto.

ODTENEK ŽIVLJENJA  Ali je Franz Sacher torto Sacher spekel kot produkt naključij ( po formuli : TORTA SACHER = bolezen kuharja x visoki  obisk x ukaz Metternicha) ali mu je bila usojena in bi jo spekel slej ali prej? V vsakem primeru je prispevala svoj odtenek v življenja vseh nas.

Specimo torto po naslednjem receptu:

Testo:                                                                                               Glazura:

180 g masla                                                                                     20 g masla

180 g čokolade                                                                               60 g čokolade (najmanj 70% kakava)

180 g moke                                                                                     40 ml močne turške kave

9 jajc (ločimo rumenjake od beljakov)                                     80 g kristalnega sladkorja

160 g sladkorja v prahu

vanili sladkor

marelična marmelada

 

Izdelava

  1. Pečico segrejemo na 165 °
  2. Nad parno kopeljo raztopimo čokolado
  3. Beljake in pol sladkorja v prahu stepemo v trd sneg
  4. Zmehčano maslo z drugo polovico sladkorja in vanili sladkorjem penasto stepemo in postopoma dodajamo rumenjake. Stepamo tako dolgo, da dobimo narastlo svetlo rumeno maso. Nad parno kopeljo stopimo čokolado in jo vmešamo v zmes. Na koncu z lopatko narahlo vmešamo sneg in presejano moko.
  5. Obod tortnega modela namažemo z maslom in poprašimo z moko. Na dno tortnega modela položimo po meri odrezan peki papir, sestavimo in vanj vlijemo maso. Pečemo 50 minut. Torto ohladimo v modelu.
  6. Ohlajeno torto zvrnemo iz modela, jo prerežemo in namažemo z vročo marelično marmelado. Sestavimo in celotno zunanjo površino premažemo z marmelado. Pustimo jo stati najmanj 5 ur.
  7. Tortno glazuro naredimo tako, da nad parno kopeljo raztopimo maslo in čokolado, dodamo precejeno črno kavo, sladkor in vanili sladkor in vse skupaj stepemo. Glazuro razmažemo po celotni površini in obodu. Pustimo jo da stoji več ur.
  8. Torto razrežemo in obvezno serviramo s stepeno sladko smetano in kozarcem hladne vode.

TORTA

DOBER TEK

 V zvezi z lastništvom originalne recepture so se bojevale sodne bitke. Slaščičarna Demel v bližini Hofburga je s slaščicami  oskrbovala dvor,  a bitko za uporabo originalnega imena Sacher so s hotelom Sacher izgubili. Sacherjeva torta ima biskvit prerezan in vmesno plast premazano z marmelado, Demlova ima marmelado namazano po vrhu, moja je najbolj razkošna in ima marmelado v sredini in po vrhu. Vse tri torte imajo čokoladno glazuro, Sacherjeva je okrašena z okroglimi čokoladnimi pečati, Demlova s trikotnimi in moja s čokoladnimi bonboni.

photo 3

MOJA SACHER TORTA S ČOKOLADNIMI BONBONI

 

FREUDOV MUZEJ NA DUNAJU

NESMRTNI DUNAJČAN SIGMUND FREUD

Freud je svoje življenje začel v Freibergu. Večino in sredino svojega življenja je preživel na Dunaju, končal ga je v Londonu. Rodil se je 6. maja 1856 kot Sigismund Shlomo Freud v judovski družini v Priborju na Češkem. Na Dunaj so se preselili še ko je bil otrok. Pri enaindvajsetih se je iz Sigismund Shlomo preimenoval v Sigmunda (ki je skrajšana oblika Sigismund, slovenska različica je Žiga), ime Schlomo, ki pomeni miroljuben in je splošno židovsko moško ime, pa je izpustil. Mogoče zaradi protislovja, ki sledi iz pomena obeh imen: Sigismund je varuh zmage, je tisti, ki z bojem brani in kot tak ne more biti miroljuben. Ali pač? Mogoče pa je hotel svoje ime samo skrajšati. Študiral je medicino na dunajski univerzi dlje kot je trajal običajni študij, ker se je v času študija intenzivno ukvarjal z nevrološkimi raziskavami. Po štiriletni zaroki  se je poročil z Martho Bernays, s katero sta si na Dunaju ustvarila dom in družino. Imela sta šest otrok, zadnja Anna se je rodila 1895. Freudova žena Martha ( ime pomeni gospa, gospodinja) je na tem naslovu ustvarila prijeten dom, v katerem je prevladoval miren  joie de vivre.

 Slika 2

Tri prijateljice pred Freudovim muzejem na Berggasse 19 na Dunaju

Freud je bil z ženino družino zelo povezan. Njegova sestra je omožila Marthinega brata. Leta 1896 se je po smrti zaročenca k njim na Berggasse 19 preselila Minna Bernays, ženina sestra. V kakšne vrste trikotniku so živeli, še danes ni pojasneno. Carl Jung je v svojem kasnejšem življenju izjavil, da je bil Freud v svojo svakinjo zaljubljen in je imel z njo zelo intimno razmerje. Temu v prid je govoril tudi  vpis v hotelski dnevnik gostov nekega švicarskega hotela avgusta 1898, ki je dokazoval, da sta bila tam gosta v dvoposteljni sobi.

Freud je bil strasten kadilec cigar. Njegova duhovitost se izraža v njegovem reku : “Včasih je cigara res samo cigara.” 🙂  Ta njegova strast je leta 1923 pripeljala do diagnoze čeljustnega raka, zaradi katerega se je podvrgel več kot tridesetim operacijam. Leta 1938 se je s pomočjo Napoleonove pranečakinje princese Marie Bonaparte umaknil pred nacisti v London. Njegova bolezen je napredovala in leta 1939 se je zaradi neznosnih bolečin odločil, da 23.9. v svojem 83. letu umre s pomočjo prekomerne doze morfija. Njegova žara je v Ernest George Columbarium v severnem Londonu. Leta 1951 je umrla njegova žena Martha in njen pepel so dodali k njegovemu.

FREUDOV MUZEJ NA DUNAJU

Freudov muzej je na Berggasse 19. Na tem naslovu je živel, delal in sprejemal bolnike od 1891 do 1938. Na ogled so pisma, knjige, fotografije in pohištvo. Razstavljena sta tudi njegov klobuk in palica. Naprodaj so njegove knjige v različnih jezikih. Za domačo knjižnico sem kupila knjigo z naslovom Interpretacija sanj (The Interpretation of Dreams).

ODTENEK ŽIVLJENJA

Občudujem, kako je Freud zakoličil pojme: osebnost ( troplastno), psihoanalizo ( površino obravnava globinsko), kavč (svoboda misli) , Ojdipov kompleks (tragičnost nepotlačenega). Vsak dan  smrtniki, na različnih koncih sveta, v različnih jezikih, živimo te pojme in asociiramo s Freudom. Bil je Dunajčan, v prejšnjem stoletju je živel na Dunaju, zdaj pa je nesmrtnik in živi z nami.

Slika 6

 Na kavču

DUNAJ

Vsakemu, ki gre na Dunaj zavidam. Malo, zdravo, nezeleno zavidam (Je zavidanje lahko zdravo? Kakšne druge barve razen zeleno? Ali sploh pozitivno?) Dunaj je mesto, kamor moraš vsaj enkrat letno. Da se vrneš v čas cesarja Franca Jožefa in cesarice  Elizabete, v čas, v katerem Dunaj še vedno živi. Obiščeš Hundertwasserjevo hišo, ki te potegne iz togega okvira, ki smo si ga izklesali z leti.

DSC_0074

Sto Hundertwasserjevih odtenkov Dunaja

Se sprehodiš po Freudovem stanovanju in se sprašuješ ali vdihuješ iste delce zraka kot jih je on. Si privoščiš Dunajski zrezek in krompirjevo solato za kosilo. Poslikaš Zacherlovo hišo za svoj popotniški album in si ponosen, da je bil Plečnik tako dober arhitekt, da so stavbo po njegovih načrtih zgradili v samem osrčju Dunaja. Poiščeš energetske črte, ki gredo preko mesta in se nabiješ z energijo. Narediš obvezen postanek v kavarni Sacher, in dodaš legendarni torti obvezni objem kave Wiener Melange v popolno oralno simfonijo.