Na sploh mi na Pražane meče senco surovosti metanje ljudi iz mosta ali okna, česar so se v zgodovini večkrat poslužili. Za metanje skozi okno je bilo celo skovano ime: defenestracija. Ne vem, kako bi besedo poslovenili. Deoknoizacija  ali skozioknoizacija. Mogoče  razčlovečenje. Grozljivo se zdi, da se človeka kar tako nekam vrže, kot odvržeš stvar, ko jo ne potrebuješ več, pa še stvar ne vržeš kar v tistem trenutku, ko se zaveš, da ti je odveč, in kar čez okno ali most.

Praške defenestracije so skozi zgodovino celo oštevilčili.  Prva defenestracija: leta 1419 husiti defenestrirajo 7 katoliških članov mestnega sveta. Venceslav IV je umrl kmalu zatem zaradi šoka. Mogoče se je zavedel posledic svojega ravnanja v zvezi z Nepomukom, ko je v svojem ljubosumju pritiskal nanj, naj prelomi spovedno molčečnost in mu razkrije ali mu je njegova žena in Nepomukova spovedovanka zvesta ali ne. In Nepomuk je raje kot svetost poklicne obveze žrtvoval svoje lastno življenje.

Kaj hitro si se lahko znašel na tem tlaku

Druga praška defenestracija: leta 1618  predstavniki protestantskih stanov vdrejo v praški grad in s tretjega nadstropja defenestrirajo dva cesarska namestnika in njunega pisarja. Ironija usode je povzročila, da je bil pod oknom kup gnoja, zato so padec z višine 21 metrov preživeli.

Tretja praška defenestracija, za katero se najprej ni vedelo, da je defenestracija:  leta 1948 so našli češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka mrtvega pod oknom kopalnice češkoslovaškega Ministrstva za zunanje zadeve. Praška policija je  čez leta zapisala, da je forenzična preiskava pokazala, da so Masaryka skozi okno kopalnice res vrgli še živega. Ne ve pa se, ali so bili v to vpleteni pripadniki sovjetske tajne službe ali češka komunistična vladajoča elita.

Človeka odvržeš skozi okno?