ISLANDIJA

CERKVE NA ISLANDIJI

SnežanaKomentiraj

Thor je bil eden izmed bogov, ki so vladali Islandiji. Bil je bog navadnih ljudi, bradat in rdečelas. Vladal je s kladivom. Nekako do leta 999. Na prelomu med prvim in drugim tisočletjem pa se je na pritisk norveškega kralja moral takratni islandski vladar Þorgeir Ljósvetningagoði odločiti kateri bogovi jim bodo vladali v bodoče. Odločitev je sprejel po štiriindvajseturni meditaciji po kateri je razglasil, da bo uradna islandska vera postala krščanska. Ko se je iz zasedanja parlamenta v Þingvellirju, kjer je sprejel to odločitev, vračal domov, je v slap Godafoss odvrgel kipce bogov, ki so do takrat vladali Islandiji.

IMG_1058

Kipec Thora se obrača nekje v globočini

In tako je Thor izgubil oblast. V spomin nanj je Islandcem ostalo ime gorske verige Thórsmörk, Angležem pa ime za četrtek (thursday).
Od reformacije, nekako od leta 1550 do danes je državna islandska vera luteranska. In tako kot je vse na Islandiji drugačno, tudi islandske cerkve niso izjeme. Niso vzvišene, odtujene, bahave in razkošne. So enostavne in preproste. Več v enem. Služijo kot mesto molitve, srečevanj, druženja, smeha, veselja, radosti in življenja. V njih se poslušajo besede, še večkrat glasba. V njih se človek počuti sproščeno, domače, zadovoljno, kot enakovreden kolešček v motorju, imenovan svet.

DSC_0104

V Reykjaviku je cerkev stopničasta betonska gmota znotraj in zunaj, v notranjosti so edini okras orgle. Po islandskem pesniku se imenuje Halgrimskirkja.

DSC_0113

V Akureyriju se do cerkve povzpneš po strmem stopnišču, obsajenem z rožami. V cerkvi izpod stropa visi ladja, ki varuje vse ljudi na morju.

DSC_0957

V Stykkishólmurju je cerkev najbolj podobna Batmanu. Na oltarni sliki je Marija prekrasna mlada in ljubeča mama, presrečna s svojim dojenčkom.

DSC_0191

 

Ena izmed najmanjših cerkev je cerkev na Papey Islandu. Pod njenim podom je še dandanes zakopan neprecenljiv zaklad. Če si ga bo kdaj kdo drznil odkopati, ga bo zadelo večno prekletstvo.

503

VOLČJI BOB

SnežanaKomentiraj

Seme volčjega boba je leta 1945 prišlo na Islandijo, tako kot toliko drugih koristnih in nekoristnih reči in pojmov,  iz prekomorske sosede Norveške. Zdelo se je, da so Islandci z naselitvijo rastline zadeli tombolo.

IMG_0979

Na erozijskih področjih volčji bob zadržuje zemljo in tako deluje kot sidro za organske snovi, dodaja dušik v tla in tvori gost rastlinski pokrov. Rodovitnost tal je mogoče pridobiti v razmeroma kratkem času, po zelo nizki ceni, ker ni potrebna uporaba gnojil. Volčji bob je zato več kot primeren za predelavo velikih, nerodovitnih območij in je zelo gospodarna rešitev na kratek rok. Poleg tega zaraščenene vijolične volčjebobne planjave izgledajo fantastično v barvni kombinaciji sivočrne vulkanske kamnine in sinjemodrega neba. Kot da bi volčji bob že od nekdaj na vijolično barval pomladno poletno Islandijo.

Vendar se je v teh šestdesetih letih, odkar se je priselil, udomačil bolj kot bi si Islandci želeli. Postal je invazivna rastlina, okupator, ki ga je treba kontrolirati in omejevati. Volčji  bob se namreč na Islandiji odlično počuti, saj prekaša vse nizkorastoče domače rastline, tako da prevzema vodilno vlogo in izpodriva avtohtono vegetacijo. Zanj posebej ugoden življenjski prostor, kot so rečne struge,  popolnoma zasede in drugim rastlinam ne pusti niti blizu. Na celih območjih postaja monokultura, eden in edini. S svojim neslišnim zavijanjem odganja druge in postaja vladar med rastlinami Islandije.

HELGAFELL

SnežanaKomentiraj

Sveta gora je na polotoku Snaefellsnes, severno od Reykjavika in zelo blizu mesta Stykkishólmur. Kljub temu, da ima samo 73 metrov se ne imenuje hribček, ali še manjše, vzpetinica, ampak se imenuje gora. Verjetno zaradi svojega pridevnika Sveta, ker Sveti hribček se pač ne sliši. Svoj pridevnik si je zaslužila z videnjem, ki ga je tam doživela islandska lepotica Guðrún Ósvífursdóttir, ki je živela na prelomu prvega tisočletja, od leta 973 do 1060. Njena lepota, duhovitost in velikodušnost je zasenčila vse druge. V svojem dokaj dolgem življenju je bila poročena s štirimi različnimi moškimi. Njen prvi zakon se je končal z ločitvijo, drugi mož je utonil v morju, tretjega je ubil brat po mleku, v katerega je bila zaljubljena in četrti Eyjólfsson, je utonil skupaj z vsemi pomorščaki v brodolomu. V času brodoloma je Gudrun doživela privid, zaradi katerega je postala zelo religiozna. Takrat jo je nekaj prebudilo in navedlo, da je  odšla proti cerkvi na Helgafellu. Tam je zagledala svojega moža v družbi ostale posadke iz ladje. Pred cerkvijo so stali v premočenih oblekah, od katerih je kapljalo. Kasneje je izvedela, da so v času privida dejansko doživljali brodolom in se utapljali. Postala je prva nuna na Islandiji.  Do svoje smrti je živela na Helgafellu, kjer je tudi pokopana, ob vznožju Svete gore.

Z leti so Islandci ugotovili, da ima gora res čudežno moč. Če upoštevaš določena pravila, vsakemu izpolni tri želje. Za obisk Helgafella smo se pripravili že v Sloveniji saj smo tja odšli že z izoblikovanimi željami in naučenimi pravili. Pravila, ki smo jih strogo upoštevali,  so naslednja:

1. Po izpolnitev želja smo se podali čisti, z umitim obrazom.

2. Za izhodišče smo poiskali Gudrunin grob, ki je severno od cerkve in pokopališča. Nad grob smo  naredili križ z desno roko. Iz glave smo pregnali vse slabe misli, iz srca pa odstranili vso hinavščino. Potem smo bili pripravljeni na vzpon.

DSC_0348

3. Vzpenjali smo se s pogledom uprtim v tla ali naravnost, nismo smeli pogledati niti desno, niti levo, nismo se smeli ozirati nazaj ali se pogovarjati. Možgane smo zaposlili s tem, da smo besedno do popolnosti izpilili svoje tri želje. DSC_0333

4. Pot nas je pripeljala do ruševin na vrhu Svete gore. Tu je bila nekoč kapela samostana. Obrnili smo se  proti vzhodu. Pri tem nam je pomagal steber z označenimi stranmi neba,  ki se nahaja pri ruševinah.

DSC_0335

5. V mislih je vsak zase goreče in jasno izrazil svoje želje, ki so morale vsebovati samo dobro in jih nismo smeli nikomur razkriti.

Ko smo to naredili vsi,  smo se lahko začeli pogovarjati, uživati v pogledu in gledati v vse smeri, celo nazaj. Svoje smo opravili, ostalo bo opravila gora.

KOGA SREČA KONJIČANKA NA ISLANDIJI?

Snežana1 komentar

Na severu Islandije je še vedno aktivno vulkansko področje z obširnim lavinim poljem iz leta 1984, ki se imenuje Krafla. Desno od polja je starejši, tristodvajset metrov širok krater, katerega sredina je napolnjena s temno modro vodo, po robu kraterja pa je speljana sprehajalna pot. Imeli smo namen obhoditi krater, zato smo z našim najetim džipom pripeljali na manjše parkirišče ob robu kraterja, kjer je bil na naše veliko začudenje parkiran avto s konjiško registracijo. Kako lahko najdemo avto s konjiško registracijo tako daleč na severu? Konjičanov je vsepovsod polno, smo se smejali, ko nas je ogovoril prijeten bradati fant iz Zreč, ki je prišel spoznavat Islandijo kar za dva meseca. Po kopnem z avtom in kolesom, po morju s kanujem. Na jezera se s kanujem ne bo podal, ker bi moral imeti kanu razkužen, da ne bi vanj zanesel kakšnih organizmov iz drugih voda.

Naslednji dan smo prišli že do Myvatna. Tam nas je med kopanjem v naravnem kopališču in glasnim razglabljanjem o svilenem otipu mlečno svetlo modre vode, polne mineralov, ogovoril v slovenščini krasen temnolasi fant, ki nam je kaj hitro razložil, da že osem let živi na Islandiji, v drugem največjem mestu, v Akureryju. Na sever ga je pripeljal nogomet. Vprašala sem ga, če je Konjičan saj sem tik pred odhodom na Islandijo izvedela, da na Islandiji že nekaj let živi fant iz sosednje ulice. Seveda je pritrdil, da je to on. Koga drugega pa bi Konjičanka srečala nekje na severu, v deželi pet krat večji od Slovenije, če ne Konjičana? Kakšno naključje, čeprav v naključja sploh ne verjamem 🙂 Prišel je s krasno blondinko, domačinko, s katero sta skupaj že vsa njegova islandska leta. Tako prijetne in prijazne punce že dolgo nismo srečali in očarala sta nas vsak posebej in tudi kot par. Stoječ v topli, mestoma vroči vodi smo se pogovarjali o Islandiji in Sloveniji. Izvedeli smo, da mu je ime Janez, na Islandiji pa ga kličejo Jan. Da poleg večih tujih jezikov že gladko govori in piše islandsko. Pol leta zimske teme mu na Islandiji ni težko prenašati saj je zaradi poceni elektrike iz geotermalnih elektrarn vse razsvetljeno. Punca nam je razložila, da na Islandiji nikomur na kraj pameti ne pade, da bi ugašal luči ali varčeval z elektriko. Tudi njej ni do obiska v Slovenskih Konjicah. Takrat je namreč opazila, da drugi hodijo za njo iz prostora v prostor in za njo ugašajo luči. Šele takrat se je zavedela, da ima elektrika pri nas bistveno višjo ceno 🙂 Naslednji dan nam je Janez razkazal Akureyri, vključno z vilo Toma Cruisa in islandskim domovanjem Božička. Od njega smo se poslovili očarani od njegove prijaznosti, znanja, uglajenosti, prijetnosti in vsestranskosti. Bila sem ponosna, da je Konjičan.

DSCN0962

Z Janezom na razgledni točki nad Akureryjem

Razen na Zrečana z avtom s konjiško registracijo in Konjičana Janeza smo na Islandiji naleteli na turistično agencijo Nonni travel v Akureryju. Spomnila sem se časopisnega članka, da je lastnica te turistične agencije Slovenka, ki živi na Islandiji že vrsto let in se imenuje Helena. Vstopili smo in tam je gospa Helena tudi bila. Zaupala nam je, da je islandščina izredno težek jezik, da ima z možem Islandcem že dva odrasla sinova, ki oba govorita slovensko, ker se je z njima že od malega pogovarjala slovensko, ker pač islandsko še ni dovolj dobro znala. Njena agencija je specializirana za izlete na Grenlandijo. Na zimsko temo pa se je že navadila. Pokazala nam je starinske statve, na katerih pozimi tke stare vikinške motive.

IMG_1076

Z gospo Heleno pred statvami

ZLATI TRIKOTNIK

SnežanaKomentiraj

Zlati trikotnik leži na Islandiji, omejujejo pa ga stranice z oglišči Þingvellir (tektonska prelomnica) , Geysir ( termalni izvir)  in Godafoss (slap).

Prvo oglišče je v Þingvellirju, stiku dveh glavnih tektonskih plošč, delu zemljine skorje, ki leži na  plastičnem morju. Po njem plava sto kilometrov debeli plašč iz razlomljenih tektonskih plošč. Plašč je sestavljen iz sedmih glavnih tektonskih plošč in večih manjših. Plošče se med seboj zaletavajo, izpodrivajo in razmikajo. Pri tem nastajajo gore, vulkani, potresi, nastajajo nova ozemlja, izginjajo stara, preoblikuje se zemljina površina in morsko dno.

IMG_0974

Islandija je nastala zaradi razmikanja evroazijske in severnoameriške tektonske plošče in vsako leto ji narava sama podari nekaj novega ozemlja. Približno dva centimetra po dolžini stika. Razmik svojo posebno energijo širi v Þingvellirju. Seveda so to čutili že prvi naseljenci otoka saj je tu zasedal najstarejši parlament.

IMG_0973

Drugo oglišče je Geysir, ki je dal ime vsem termalnim izvirom na zemljini površini, ki v presledkih bruhajo vrelo vodo in paro v zrak. Sam Geysir že več let miruje. Zbudijo ga samo še potresi. Zadnji izbruh je imel po potresu leta 2000, svoje mesto največjega na Islandiji pa je prepustil Strokkurju. Kar se dogaja na površju je samo posledica dogajanja globoko pod zemljo, v kotanjah s stalnim dotokom vode, ki so s podzemnimi rovi povezane s površjem. Ko vroča kamnina segreje vodo v kotanji do vretja, nastane pritisk, ki požene vodo v curku navzgor. Ko se shramba spet napolni in voda segreje do vretja, gejzir ponovno brizgne. Islandci pravijo, da je na tem področju zelo gosto naseljen huldufolk ( skriti ljudje ), zato so jim tudi postavili spomenik.

IMG_0969

Islandsko uporništvo je preprečilo izgradnjo jezu na reki Hvita, ki napaja tretje oglišče zlatega trikotnika, najslavnejši islandski slap Gullfoss. Tuji investitorji so zaradi izgradnje hidroelektrarne želeli zajeziti reko. Lastnik jim zemlje ni želel prodati, zato so pridobili dovoljenje direktno od islandske vlade. Lastnikova hčer je odšla v Reykjavik protestirat. Zagrozila je, da se bo vrgla v slap, če bodo nadaljevali s projektom. S svojo grožnjo je uspela in investitor je od namere odstopil. Danes voda slapa v sekundi napolni šestdeset transportnih kontejnerjev in doseže največji pretok dva tisoč kubičnih metrov na sekundo. Moč jo dobesedno dviguje v zrak, tako da se nad njim stalno dviguje meglica vode.

IMG_0967

V Zlatem trikotniku si je treba za spomin in za srečo postaviti možica. V tem primeru se tja zagotovo vrneš.

IMG_0976

PAPEY ISLAND

SnežanaKomentiraj

Djupivogur je mala zaspana vas sredi ničesar na vzhodu Islandije. Vasica diha tiho, enakomerno, s plitvimi vdihljaji. Vaščani živijo umirjeno, spokojno ribiško in kmečko  življenje, vsi poznajo vse in vsi vedo vse o vseh. Kaj lahko pričakuješ od življenja v Djupivogurju? Da bo dolgo, umirjeno, predvidljivo. Zrak je svež, prehrana je zdrava, stresa ni. Mogoče je lahko edina hiba tega načina življenja dolgčas. In tako so tudi prebivalci Djupivogurja izpred par stoletij, 5. junija 1627 zvečer, rahlo zdolgočaseni od brezgibnega življenja, ne zavedajoč se kaj je širni svet, kje je daljnja Afrika , kdo so to Alžirci, breskrbno zaspali.  In zjutraj jih je presenetil napad. Iz morja. In še preden so se dobro zavedeli, so bili vsi ujetniki na alžirski ladji, polni mrkih pogledov temnih moških neznanega jezika in dežele. Iz male vasice so bili odpeljani v suženjstvo na drug konec sveta.

File_047

Danes iz Djupivogurja vozi ladjica na Papey island, otoček, ki je svoje ime dobil po irskih menihih (papar), ki so med 8. in 9. stoletjem prišli do obale Islandije, ki je bila takrat še brez imena in brez prebivalcev. Danes je to domovanje zanimive združbe živalskih, domišljijskih in občasno tudi človeških bitij.  Razparcelirali so si površino in v slogi sobivajo na kopnem in v vodi. Na nizkih malih skalnatih otočkih,  v velikosti stanovanja, so si svoje domovanje prilastili tjuljni.

Na navpičnih pečinah se na skalnih policah dobesedno stiskajo druga ob drugo črno bele lumne, nad pečinami pa so med debelo travno rušo vhodne luknje v prebivališča ljubkih ptic z veliko imeni: njork ali morskih papig ali malih severnih menihov ali malih severnih bratov ali mormonov. Mormoni ljubijo stalnost, zvestobo in partnerstvo. Imajo stalnega partnerja, stalen dom, ki ga partnerja skupaj urejata, prav tako si odgovornost za zneseno jajce delita tako oče kakor mati. Medsebojno vez si potrjujeta s svojevrstnim kljunčkanjem, ko moški otresa z glavo, se šopiri in prhuta s krili (podobno kot človeški primerki), oba pa nalahno potrkavata s kljuni.

Na otoku živijo v gradu, po islandsko imenovanem Kastali, domišljijska bitja, pripadniki huldufolka. Človeška bitja so na otoku zapustila kar nekaj sledov. Domovanje lastnikov otoka, ki so potomci pregrešno bogatega stanovalca otoka, ki je svoje bogastvo dobil s tem, ko je nosil nábrók – hlače narejene iz kože umrlega. Po islandski legendi za bogastvo in srečo potrebujete samo soglasje umirajočega, da mu lahko po smrti izrežete kožo od pasu navzdol, vključno s podplati. Potem te hlače oblečete, nekaj časa nosite in bogastvo in sreča pride sama po sebi. Potomci bogatega srečneža so na otočku zgradili tudi najmanjšo islandsko cerkev pod katero so ob gradnji zakopali zaklad. Tistega, pridobljenega z nošenjem “necropants”, hlač umrlega. Seveda bo tam tudi za vedno ostal saj bi tistega, ki bi si drznil izkopati zaklad pod cerkvenimi tlemi, zadelo strašno prekletstvo, tega pa nobeden Islandec ne bi tvegal.

503

ZGODOVINA ISLANDIJE

SnežanaKomentiraj

Grški raziskovalec Pytheas je leta 330  pr.n.št. pisal o Ultima Thule, koncu sveta, ki je 6 dni jadranja severno od Britanije ob ledenem morju. Govorice, miti in zgodbe o uničujočih viharjih, tuljenju vetrov in pasjeglavcih so raziskovalce držale stran od Severnega morja. Naslednji zapis, ki bi lahko bil o tej deželi na koncu sveta je nastal šele čez 1155 let. Irski menih Dicuil je v letu 825 pisal o deželi brez dnevne svetlobe pozimi in brez teme poleti. Okoli 850 je prvi stalni naseljenec, Swede Naddoddur, pristal na vzhodni obali in deželo poimenoval Snežna dežela (Snaeland). Drugi, Svavarsson je pristal na severu, naslednji je bil Hrafna Floki , ki je pristal na zahodu in deželo preimenoval v Ledeno deželo. Ingolfur Arnarson se je na željo bogov za vedno izkrcal  na jugozahodu. Kakšna je njihova volja so ugotavljali z metanjem lesenih hlodov v morje medtem ko so se približevali kopnemu. Tam, kjer so hlodi pristali so se naselili. Iz kraja, ki mu je bil namenjen se je dvigovala para iz termalnih izvirov, zato je poimenoval področje Dimni zaliv (Reykjavik). Naselil se je na področju današnjega Vika, vendar so ga njegovi sužnji kmalu ubili.

672

Iz zemlje se dviguje para

Vikingi

Skandinavci so bili poljedelci, v hladnejših predelih odvisni od lova, ribolova in lova na kite. Bili so tudi trgovci, živeli so v večjih skupnostih in od tam pluli po evropskih trgovskih poteh. Njihov glavni adut, najodličnejši tehnični dosežek zgodnjega srednjega veka, jih je trdno zasidral v svetovno zgodovino. To je bila ladja  z nizkim ugrezom, ki jo je bilo moč poganjati z jadrom ali z vesli. Zaradi teh elegantnih ladij so bili Vikingi gospodarji vsakega morja, jezera in reke znotraj svojega dosega. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo vsota njihovih težkih življenjskih pogojev in njihov tehnični dosežek v obliki ladje, rezultiral v pridobivanju materialnih stvari, najprej zaradi preživetja, kasneje zaradi bogastva. To se je zgodilo leta 793, z napadom na samostan St. Cuthbert ob britanski obali. V naslednjih letih so Vikingi za tri  stoletja postali strah in trepet prebivalstva. Napadali so po Britaniji, Irski, Rusiji, na jugu so prišli celo do španske Seville. Na severu se je Rdeči Erik naselil na Grenlandiji, njegov sin, Srečni Leif pa je bil prvi Evropejec, ki je stopil na ameriško zemljo. Okoli leta 1000 je raziskoval deželo, ki jo je imenoval Vinland po divjem grozdju, ki je tam uspevalo. To področje je bilo verjetno nekje med Novofundlandijo in New Jersyjem. Potem se je vrnil na Grenlandijo. Naslednje leto je Leifov brat Thorwald vodil odpravo v Vinland, vendar je v spopadu z domačini umrl. Nekaj let kasneje je od 60 do 160 Vikingov ustanovilo v Vinlandu naselbino, a so tam zaradi stalne sovražnosti domorodcev ostali samo kaka tri leta in se niso nikoli več vrnili. S smrtjo kralja Haralda v 11. stoletju se je obdobje Vikingov končalo saj so se razselili in stopili z obstoječim prebivalstvom* po Evropi.

*Sprašujem se zakaj se na Islandiji, v pogovoru z Islandci počutim tako domače, njim tako blizu? Je to res povezanost zaradi majhnosti naroda? Je to stvar genetskega spomina? So modre oči in svetli lasje povezani z Vikingi?

 

883

 Počutim se tako domače

Življenje Vikingov : http://www.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/plus-vikingi-20120203/index#state=1

Skupščina v Althingu

Vikingi so naselili celo Islandijo. Bili so mojstri jadranja in bojevanja, pluga in politike. Ko je Ingolfurjev sin Thorsteinn odrastel, je bila Islandija posejana s farmami in pojavila se je potreba po vladi. Ustanovil je parlament, imenovan althing. Prva skupščina je bila leta 930 na prekrasni lokaciji, na gozdni planjavi, posejani z jezerci,  ki se imenuje Thingvellir in se nahaja na stiku evrazijske in severnoameriške plošče.

100

Stik oz. razmik evrazijske in severnoameriške plošče

Thorsteinn je postal glavni poglavar. V naslednjih letih je dvotedensko srečanje v Thingvellirju postalo družabno srečanje leta. Udeležili so se ga lahko vsi svobodni ljudje. Samski so prišli sem iskati partnerja, sklepali so zakone, zaključevali posle, razsojalo je prizivno sodišče. Althing je še vedno upravni organ Islandije in je najstarejši parlamentarni zbor zahodnega sveta*.

*Se mi postavlja vprašanje ali ni leta 750 slovensko ljudstvo po smrti vojvode Boruta zahtevalo in postavilo za vojvodo njegovega sina Gorazda in potem ko je ta umrl še Hotimira? Ali ne bi lahko ta izvolitev kneza na vseljudskem zborovanju oz. veči in potem njegovo ustoličenje imelo laskav naziv prvi parlamentarni zbor?

051

Prizorišče

Doba Sturlunga

V poznem 12. stoletju je nastopilo obdobje sag, obdobje epskih pripovedi o prvotnem naseljevanju otoka, o družinskih bojih, o romancah in tragičnih zgodbah, ki so jih zapisovali pisci in zgodovinarji. Nastopila je doba Sturlunga, mračna doba medsebojnih spopadov med različnimi poglavarji in njihovimi privatnimi vojskami. Dežela je zdrknila v obdobje anarhije. To obdobje je poznano kot Sturlung doba, tragični dogodki in brutalnost obdobja pa je popisana v Sturlunga sagi. Snorri Sturluson je bil v tem času najbolj poznani islandski zgodovinar, ki je bil pravni glasnik v Althingu. Bil je pod močnim pritiskom privatnih interesov norveškega kralja, ki je kasneje izdal nalog, da ga privedejo, živega ali mrtvega. Pri tem je bil leta 1241 umorjen. Leta 1281 je Islandija pripadla norveškemu kralju. V tem obdobju je vulkan Hekla trikrat izbruhnil (1300, 1341 in 1389). Tretjino ozemlja je prekril pepel, sledila je mini ledena doba in kuga, ki je zmanjšala prebivalstvo na polovico.

661

Ohlajena lava

Danska nadvlada in razglasitev neodvisnosti

1397 je prišla Islandija pod dansko nadvlado kar ji je prineslo luterantsko vero in osiromašenje zaradi trgovskega monopola Švedske in Danske. Med letoma 1783-84 je Laki krater izbruhnil in odstranil iz obličja zemlje četrt populacije. Izbruh je vplival na vremenske razmere in poplave po Evropi. Leta 1874 je Islandija izdala ustavo in dobila kontrolo nad domačimi zadevami. Od 1855 do 1890 se je veliko prebivalstva izselilo v Ameriko. 1918 so se dokončno znebili danske nadvlade. Med drugo svetovno vojno so Islandci razglasili neodvisnost. Gospodarsko so se zelo okrepili s trgovanjem na obe strani: nemško in britansko. Trgovali so z volno, mesom in ribami. 17. junija 1944  je bila  ustanovna skupščina Republike Islandije v Thingvellirju. Na ta dan Islandci praznujejo dan neodvisnosti.

Islandci in ameriška vojska

1941 so Islandci dovolili Američanom vstop v državo. Po vojni je ameriška vojska ostala v državi in v Keflaviku so osnovali vojno oporišče, ki so ga opustili komaj septembra 2006. Islandci tega niso sprejeli z navdušenjem saj je zaradi tega Keflavik postal mesto z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Prav tako je velika površina, ki jo je vojaško oporišče zavzemalo, ostala zapuščena in potrebno bi bilo veliko sredstev, da bi področje očistili strupenih snovi in neželjenih stavb.

Moderna Islandija

Krožno cesto okoli otoka, ki predstavlja glavno prometno povezavo,  so končali leta 1974, na določenem mestu je še danes makadamska in ima v skalo vklesane enosmerne tunele z izogibališči. Islandija je ena izmed najbolj razvitih dežel, z zavidljivim nivojem državnega šolstva in zdravstva. Po uporabi računalnikov, mobilnih telefonov, branju knjig je v samem svetovnem vrhu. Odprto WI-FI omrežje imajo v vsaki vasi, sestavljeni iz parih hiš.

880

Islandci imajo več mobilcev v uporabi kot je število prebivalcev

Imajo visok  življenjski standard. Gospodarsko so zelo odvisni  od ribiške industrije. Leta 2003 so omejili kitolov samo v znanstvene namene, 2006 pa so ga ponovno dovolili tudi v komercialne namene. Črno leto za Islandce je bilo leto 2008, ko so doživeli gospodarski zlom.  Naslednje leto so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado in za novo predsednico imenovali razkrito lezbijko Johanno Sigurdardottir. Poiskali so  krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Johanna Sigurdardottir je istega leta vložila prošnjo za vstop v EU kljub veliki oviri, ki jo za vstop predstavlja dovoljenje kitolova. Finančne težave je nadgradila še naravna katastrofa, erupcija vulkana Eyjafjallajoekull, ki je leta 2010 povzročila hude težave v evropskem letalskem prometu; v mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 100 tisoč letov. V letu 2014 je izbruhnil vulkan Bardarbunga, ki je del največjega islandskega vulkanskega sistema, ki leži pod 500 metrov debelim ledenikom Vatnajokull na osrednjem delu otoka, vendar hujših posledic ni bilo.

914

Današnji Reykjavik

 

ISLANDSKA KUHINJA

Snežana1 komentar

…VČASIH…

Zemlja, lega in podnebje Islandije niso omogočali razvoja poljedelstva in živinoreje. Ovce so se prosto pasle v naravi, zato je ovčetina predstavljala velik del njihove prehrane.  Lovili so ribe in morske ptice, nabirali so njihova jajca. Hrane ni bilo na pretek, pol leta je na Islandiji zima, zato so Islandci uporabljali veliko načinov konzerviranja hrane: sušenje, razsoljevanje, prekajevanje, vlaganje v kis in celo zakopavanje v zemljo v primeru morskega psa. Zaradi pomanjkanju hrane niso ničesar zavrgli zato so pripravljali tudi neobičajne jedi kot so ovnove mošnje v kislem mleku (sursadir hrutspungar), marinirane ovčje glave (svid), jed iz ovčje drobovine (slatur), in strohnelo meso morskega psa (Hákarl) , ki zahteva dolgotrajno pripravo. Meso morskih psov smrdi po amoniaku, ker nimajo ledvic in izločajo urin drugače kot druge ribe. V lesenih zabojih ga na kose narezanega zakopljejo v zemljo,  da začne trohneti. Na ta način izgubi škodljive snovi in postane užiten. Po dveh mesecih trohnjenja pod zemljo ga še tri mesece sušijo na vetru.

457

Na islandskem krožniku se znajdejo tudi njorke

….IN DANES…

v prejšnjem stoletju so Islandci s pomočjo rastlinjakov in geotermalne energije pričeli pridelovati zelenjavo in jo uvedli v svojo prehrano. Pečejo  rženi kruh (rúgbrauð). V Myvatnu se postopek peke lahko ogleda. Tam ga pečejo pod zemljo, s pomočjo geotermalne energije. To je bogat, temen ržen kruh (hverabraud) . začimb Od začimb uporabljajo zelo malo. V glavnem sol, sladkor in čebulo. So največji porabnik sladkorja na prebivalca na svetu. Njihov način prehrane se je amerikaniziral. So veliki potrošniki hot dogov, pic in hamburgerjev.

RIBE

imajo glavni delež v islandski kuhinji. Na njihovih jedilnikih je: marinirani losos (gravlax), divji losos (viltur), gojeni losos (eldislax) , marinirane ribe (sild), dimljeni losos (lax),  sušena riba (hardfiskur), ki se postreže z maslom, poleti postrv (silungur). V islandskih vodah lovijo tudi kozice, ostrige, školjke, jastoge.

MESO

Islandska jagnjetina slovi kot ena izmed najboljših na svetu. Jagnjetino pečejo ali ponudijo sušeno ali dimljeno (hangikjöt), narezano na tanke rezine. Pripravljajo tudi konjsko meso, meso severnih jelenov in morske ptice kot so njorke (lundi) in črne njorke ( langvia).

221Islandska jagnjetina je nepremagljiva

SLADICE

Skir (skyr)  je podoben jogurtu. Delajo ga iz posnetega mleka, menda že od 11. stoletja. Je nizkokaloričen in poln vitaminov. Servirajo ga osladkanega in s svežimi borovnicami.  Uporaben je tudi za sončne opekline. Islandci pečejo tanke in sladke palačinke s cimetom (ponnukokur) in ržene palačinke (flatkaka) na katere namažejo maslo.

PIJAČA

Islandci so največji porabniki kave in Coca Cole na prebivalca na svetu. Kavo pijejo ves dan, v vseh oblikah. Vsepovsod je naprodaj ustekleničena voda. Zelo okusna, široko dostopna  in zastonj je voda iz pipe. Islandija ima obilje čiste vode v naravi, zato je skoraj greh tam piti ustekleničeno vodo. Za pivo je na Islandiji veljala prohibicija vse do 1.3.1989. V spomin na ukinitev prohibicije piva nekateri Islandci prvega marca izvedejo runtur. Tradicionalna islandska žgana pijača se imenuje Brennivin. To je krompirjevo žganje s kumino. Alkoholne pijače prodaja veriga trgovin v državni lasti Vin Bud.

027

Runtur se konča v nedeljo zjutraj v rožicah 🙂

ISLANDIJA IN ISLANDCI

SnežanaKomentiraj

Islandcev je nekaj čez 320 000. Tam nekje na severu, pol leta v temi in pol leta na svetlem živijo v svoji izjemni, najmanj poseljeni evropski pokrajini osamljeno življenje v družbi interneta in huldufolka. So svojeglavi, trmoglavi, čudaški, uporniški čudaki. V njih živi starodavni norveški in vikinški duh prvih naseljencev, vraževerje prednikov, neprilagojenost in hvala Bogu, pomanjkanje črednega nagona. Oblikovala jih je izoliranost na severu, hladno podnebje in neplodna zemlja.

ISLANDCI SO UPORNIKI

Leta 2009  so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado, poiskali krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Veliko so jih obtožili, med njimi tudi direktorje treh največjih islandskih bank. Zasebne banke so pustili, da so propadle.

907

 Posebna narava Islandcev se odraža tudi na njihovi arhitekturi

Na zapovedi, prepovedi in načrte se kritično odzovejo. In vztrajajo do konca. Prav to uporništvo je preprečilo izgradnjo jezu na reki  Hvita, ki napaja najslavnejši islandski slap Gullfoss. Tuji investitorji so zaradi izgradnje hidroelektrarne želeli zajeziti  reko. Lastnik jim zemlje ni želel prodati, zato so pridobili dovoljenje direktno od islandske vlade. Lastnikova hčer je odšla v Reykjavik protestirat. Zagrozila je, da se bo vrgla v slap, če bodo nadaljevali s projektom. S svojo grožnjo je uspela in investitor je od namere odstopil.

168

 Slap Gullfoss

Islandci se kljub kampanji in posredovanju iz drugih držav nočejo odkrito izreči proti kitolovu in ga prepovedati. Kitovega mesa  skoraj ne uporabljajo za svojo prehrano, prav tako kiti niso zanimivi za predelovalno industrijo in izvoz zato ni nekih razumnih razlogov zakaj se kitolovu nočejo odpovedati. Enostavno se ne želijo odreči  dejavnosti svojih prednikov. S svojo izoliranostjo in majhnostjo je Islandija pravi genetski laboratorij. Leta 98 je islandska vlada izglasovala odločitev o   izdelavi enotne baze vseh genealoških, genetskih in zdravstvenih podatkov o prebivalcih. V letu 2000 je dostop do te baze dobila ameriška privatna  korporacija. Islandci so proti odločitvi dvignili pravi upor. Trdili so, da so jim bile na ta način kršene njihove osnovne človeške pravice in da je dejanje v nasprotju z osnovno medicinsko etiko. 2004 so obstoječo bazo podatkov razglasili za proti ustavno in raziskovanje na osnovi te baze je bilo prekinjeno. V vmesnem obdobju so raziskovalci izolirali 15 genov za različne bolezni. Islandci so dobili obljubo, da bodo zdravila, ki bodo izdelana na osnovi teh raziskav, za svoje potrebe dobili brezplačno.

696

 V družbi huldufolka

HULDUFOLKS Islandci  so vraževerni. Verjamejo, da živijo skupaj s palčki, vilami, velikani, škrati, gorskimi duhovi, troli in angeli. Imenujejo jih huldofolks .Področjem kjer živijo se izogibajo. Projekte, ki so bili načrtovani  na takšnih področjih, so opustili zaradi številnih nesreč z vremenom, s stroji in ljudmi, ki so se dogajale med gradnjo. Materialni dokaz o huldufolku so troli, s katerimi je  pokrajina in morje  posejano. Ne morejo se skriti saj so okameneli na sončnem vzhodu.

256

Okameneli troli so posejani v morju

VIKEND POPIVANJE IMENOVANO RUNTUR Runtur traja od petka po končani službi do nedelje zjutraj, ko Islandci popivajo do onemoglosti. Predvsem  v Reykjaviku , kjer živi skoraj 40% prebivalstva.  Na Islandiji je alkohol v barih in restavracijah  izredno drag, zato se runtur začne z nakupom alkohola v  državnih trgovinah. Najprej pijejo doma, v družbi, ko pa so že zelo dobre volje  nadaljujejo s pitjem  po lokalih. Zanimivio pa je, da pitje med tednom obsojajo, saj se smatra, da imajo vsi, ki pijejo med tednom, problem z alkoholom. Najraje pijejo islandsko tradicionalno žgano pijačo, ki se imenuje Brennivin. To je krompirjevo žganje s kumino, ki ima vzdevek črna smrt.