Tako kot ima Dunaj svojo Sacherco in imajo Trojane svoje krofe,  ima New York svoj cheesecake.

Za sloves sirove torte po newyorško sta se morala izpolniti dva pogoja. Nekdo je moral narediti ameriški kremni sir in drugi je moral napisati recept. Prvi pogoj je izpolnil newyorški mlekar Lawrence že leta 1872, ko je želel narediti francoski Neufchâtel in naredil ameriškega. Ameriški kremni sir je v primerjavi s francoskim mehkejši, ima manj maščobe in več vode. Drugi pogoj se je izpolnil leta 1921, ko so odprli  newyorško restavracijo Pri Lindi ali originalno Lindy´s restaurant in spekli gosto in kremasto sirovo torto, ki je postala slavna kot cheesecake na newyorški način. Z njo so tudi proslavili ameriški kremni sir Neufchâtel. Recept je zahteval pečeno osnovo iz moke, masla, sladkorja, rumenjakov, limoninega soka in vanilijevega ekstrakta. Polovico testa so uporabili za peko tortnega dna, na pečeno tortno dno pa so iz svežega naredili testeni obod po tortnem modelu in ga napolnili s kremo iz svežega kremnega sira, sladke smetane, jajc, limoninega in pomarančnega soka, moke, vanilijevega ekstrakta in malo soli. Uporaba pravega sira in način peke sta bila ključnega pomena za uspeh recepta. Torto so začeli peči pri temperaturi 525°F (kar je skoraj 274°C), nato pa so temperaturo zmanjšali na 200°F (nekaj več kot 93°C). Visoka temperatura je dala tortni strehi bogato rjavo barvo, nizka temperatura pa je zagotovila kremasto teksturo. Servirali so jo z omako iz svežih jagod, ki naj bi še poudarila sirov okus. Do leta 1969 so zaprli obe newyorški Lindy´s restavraciji.  V New Yorku greste lahko ponovno  k Lindy´s na cheesecake na dve lokaciji od leta 1979, ko je newyorška veriga restavracij ponovno odprla restavraciji pod tem imenom in registrirala blagovno znamko. V Lonely Planetovem vodniku po New Yorku priporočajo newyorško sirovo torto iz restavracije Junior’s, od koder so tudi Zlatkine fotografije.

Danes obstaja veliko variant sirovih tort po newyorško, značilnost vseh pa je, da ima poleg svežega sira dodano sladko ali kislo smetano. Vse so bogate z gosto, gladko in kremasto strukturo. V glavnem se za tortno osnovo več ne uporablja sveže pečeno piškotno testo, ampak zdrobljeni piškoti ali graham krekerji. Za zamrzovanje uporabljajo sirove torte s kislo smetano, saj jo le-ta naredi bolj obstojno pri zmrzovanju. Razkošnejša varianta uporablja kislo smetano kot preliv, ki se z dodatkom vanilijevega izvlečka in sladkorja prelije po torti med peko.