NAJ RAZKRIJEMO SVOJO INTIMO ?

Vem, da naključij ni. Zakaj pa se določena “naključja” zgodijo, pa zelo pogosto ne znam pojasniti. Tuhtam, premlevam, pa nikakor ne pridem do gotovega odgovora. Da bi lahko brez kančka dvoma rekla: to je to. Včeraj se mi je namreč odprla tema, na katero sem dobila kar tri odgovore. Z Zlatko sva se pogovarjali o tem, ali je sprejemljivo razkrivanje intimnih zgodb v javnosti, ali je to obsojanja vredno ali ne.  Jih moramo zadržati zase?

In prvi odgovor na to dilemo mi je navedla kar sama. Rekla je, da (ponovno) bere Junga, ki je seveda razkril dobršen del svoje intime. Nekoč, ko sta s Freudom analizirala svoje sanje, ga je prosil, da mu več razkrije o sebi in svojem privatnem življenju, da bi lažje analiziral njegove sanje. Freud ga je s pogledom, polnim nezaupanja, zavrnil z besedami: “Saj vendar ne morem tvegati svoje avtoritete.” In Jung je zaključil, da je v tistem trenutku, zaradi te izjave, Freud dejansko izgubil pri njem vso avtoriteto. Svoj ugled je postavil nad resnico, ki jo je Jung vselej iskal.
Drugi odgovor sem dobila, ko sem listala po priročniku Christiane Northrup z naslovom Žensko telo, ženska modrost. Iskala sem nek nasvet in zagledala odstavek: “ Družbeno okolje na splošno, posebej pa zdravniški poklic, svarita zdravnike, naj svoje osebne zgodbe zadržimo zase, zlasti ko gre za težka čustva, kot sta strah ali jeza – menda zato, ker bi si spodkopavali avtoriteto, če bi bili videti preveč človeški. Vendar pa sem z leti ugotovila, da nič ne podkrepi bistva in nič ne pomaga bolj kot iskrena osebna zgodba……. Iskrene zgodbe pomagajo prebuditi zdravilca v nas.”
Tretji odgovor sem našla v knjigi Moja pot avtorice Milene Košak, ki sem jo kupila pred kakim tednom na predstavitvi v konjiški knjižnici. Nekako sem se odločila, da je včeraj napočil čas, da jo preberem. In že takoj na začetku, v predgovoru Nadje Ferk Rodeš berem : “Najbolj se nas dotikajo izkušnje, ki prihajajo skozi energijo Srca. Zgodbe, ki jih človek posreduje skozi lastne izkušnje.” In knjigo sem prebrala na dah. Z Mileno Košak sem podoživljala njeno pot, njeno pretresljivo izgubo, žalost, upanje, iskanje resnice, smisla in poslanstva. In začutila sem, da to ni samo njena pot, to je naša skupna pot, saj nas povezujejo iste energije. In vsaka osebna zgodba je tudi naša skupna, saj smo vsi del iste celote. Mogoče so se vsa ta “naključja” zgodila v istem dnevu zato, ker je bil čas, da pridem do tega spoznanja….. in v tem trenutku sem začutila gotovost v vsej njeni dokončnosti! V prejšnjem stavku MORAM odstraniti besedo mogoče. Brez kančka dvoma lahko rečem: to je to!

Mojapot - 1
P.S. SSKJ definira: íntima 1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje 2. prijetnost, domačnost

INTERPRETACIJA SANJ (THE INTERPRETATION OF DREAM)

KNJIGA INTERPRETACIJA SANJ

1900 je Freud izdal svojo prvo obširno knjigo Interpretacija sanj, ki je bila zelo slabo sprejeta, saj so na njeno predstavitev prišli samo trije ljudje. Prvo naklado, ki je štela 600 izvodov, so prodali komaj po sedmih letih. S trditvijo, da je razlaga sanj kraljevska pot do poznavanja podzavestnih aktivnostih uma, v knjigi razlaga številne sanje. Freud izhaja iz tega,  da nam sanje izpolnjujejo želje, kar nam potrjujejo že različni pregovori, na primer madžarski: “Svinja sanja o želodu (danes verjetno o pomijah 🙂 ), gos o koruzi “;  judovski: “Kaj sanja kokoš? Proso.” Spomnim se tudi enega iz moje mladosti, ki smo ga pregovarjali še v času Jugoslavije: “Sanja svinja o kukuruzu.” 🙂

knjiga

Koliko ima skupnega Freudova Interpretacija sanj s Sveto knjigo sanj?

Najprej zajame iz množice sanj, ki so nam vsem lastne: ko nas ponoči nagovori naše fizično telo s svojimi potrebami – žejo. Sanjamo, da pijemo z dolgimi požirki, voda nam polzi po grlu, hladna, okusna (kdo je rekel, da je voda brez okusa?) kot je le lahko hladna voda na izsušenem jeziku in grlu,  ampak namesto potešitve naše žeje se zbudimo (verjetno naše fizično telo nagovori naš psihični del: zdaj pa nehaj sanjat, še vedno sem žejno)  in ugotovimo, da smo imeli le željo, da bi pili. Vzrok teh sanj je žeja, ki  se je zavedamo, ko se zbudimo. Sanje nam pokažejo željo kot izpolnjeno, ker nam je prijetno spati in ne bi bili radi zbujeni s telesnimi potrebami. Po moje nam to dokazuje, da prej ali slej fizično telo zmaga. Verjetno nam je to dano z našim gonom po preživetju in primarnostjo telesnih potreb. Druga vlečka, ki bi vas, lahko navedla k razmišljanju o temi ali branju knjige ( le kako bi lahko lepo prevedli teaser – vaba, dražljaj, reč, ki te vzpodbudi, da nekaj narediš? Vlečka ali vlekec? :-)) bi lahko bilo vprašanje žene Freudovega prijatelja, s katerim se je prijatelj obrnil nanj: »Moja žena me je prosila naj ti povem, da je včeraj sanjala, da ima menstruacijo. Ti boš vedel, kaj to pomeni« in na tej točki sem rekla: “Ups, kaj pa njegova izjava, da kljub njegovim tridesetletnim raziskavam nikoli ne more odgovoriti na vprašanje, kaj ženska hoče?” Ampak pri tolmačenju ženskih sanj mu to ni delalo težav. Takoj je vedel, da če mlado dekle sanja, da ima menstruacijo, je dejansko nima. To je bilo sporočilo o njeni prvi nosečnosti. In sporočilo, da si želi še malo uživati v svobodi brezskrbnosti preden se  z  materinstvom spne v določen okvir.