Indijanci Lenape so v davnih časih lovili na otoku iz granita, ki so ga imenovali Manna-hata, otok številnih gričev, ali samo Menatay -otok. Manahachtaniek je bila njihova beseda za prostor splošne omamljenosti,  manahatouh pa kraj, kjer najdeš  les za loke in puščice. Iz ene ali vseh teh besed so priseljenci iz Evrope otok, ki je omejen z rekami East, Hudson in Harlem, poimenovali Manhattan.

Otok je še vedno iz granita, ki je sine qua non za številne stolpnice, ki so zrasle namesto številnih gričev. Še vedno bi na Manhattnu našel les za loke in puščice, saj so Indijanci uporabljali les maklure, ki raste tudi v Centralnem parku. Na vprašanje ali je Manhattan še vedno prostor splošne omamljenosti pa enoznačnega odgovora ni. Po moje je.

Manhattan je zasnovan po ameriško enostavno. Posebne navigacije ne rabiš. Navpično so začrtane in oštevilčene avenije, vzporedno ulice, od prve naprej. Kadar piha vzhodnik ali zahodnik hodiš po avenijah, kadar pa piha severnik, hodiš po streetih.   Na sredini je Centralni park. Od Bowling Greena, mesta, zaznamovanega s pogodbo iz leta 1626, se začne Broadway.

Pogodbo iz Bowling Greena bi lahko imenovali izgubljeno s prevodom, tako jezikovno kot pojmovno. Vsaka od strank jo je razumela po svoje: Peter Minuit je smatral, da je kupil Manhatten, indijanski poglavar Seysey pa je dovolil, da belci lovijo po tem območju, v znak zahvale pa prejel darila in nekaj denarja. Indijanci zemlje in lastnine niso povezovali saj v tem niso videli nobenega smisla. Zakaj pa bi nekdo bil lastnik zemlje?

Broadway se vije proti severu dolgih 53 kilometrov, od tega jih 21 preteče na Manhattnu. Ni začrtan z ravnilom kot večina avenij in streetov. Ima bolj svoboden tek. Prečka tudi Times Square in na križišču se začne najbolj znan del Broadwaya, gledališka četrt.

Stvari se skozi čas spreminjajo. Spreminjamo lahko točko s katere gledamo, čas v dnevu, letni čas, dolžino razdobja. Spreminja se svetloba, barve, višine. Prav tako se spreminjajo pogledi na Manhattan.