KRALJ MINOS

V deželi Tira in Sidona je živela princesa Evropa. Vanjo se je zaljubil sam bog vseh bogov Zevs. Odločil se je, da bo z zvijačo zapeljal prekrasno princeso, spremenil se je v čudovitega bika in princesa si je zaželela, da bi se z njim igrala. Povzpela se je na njegov hrbet in preobraženi Zevs je s princeso na hrbtu prišel na Kreto. Tu se je spremenil v lepega mladeniča, se ljubil s princeso in odšel. Užaloščeni princesi se je prikazala Afrodita, ki ji je povedala, da se je ljubila s samim Zevsom in da se bo po njej imenoval del sveta, kamor je prispela. Tako smo iz tega dogodka Evropejci dobili ime za našo staro celino in Minosa, začetnika minojske civilizacije, ki je prinesla mestni način življenja kot ga poznamo danes.

DSC_0304

Minojci so živeli v svoji palači-labirintu

Kralj Minos je želel pokloniti bogu morja Pozejdonu krasnega belega bika, vendar je bil bik tako čudovit, da se je odločil, da ga bo obdržal kar sam. Pozejdon je seveda bil bog in bogovi nas nagrajujejo za naša dobra dejanja in kaznujejo za naša slaba. Ker bika kljub obljubi ni dobil je s skrajno krutostjo kaznoval ubogega Minosa. Udaril je z dvema skoraj smrtnima udarcema  po Minosovi najbližji saj je uredil, da se je Minosova žena zaljubila v tega lepega bika in v trajni opomin na to, za Minosa sramotno zvezo, je  rodila človeka z bikovo glavo – Minotavra. Da bi kralj Minos prikril sramoto je naročil Dedalu, da izgradi labirint v katerega bo Minotavra skril. Dedal ni smel skrivnosti zaupati nikomur bi do smrti moral ostati na Kreti.

Iskanja v labirintu

Atenski kralj Egej je moral vsako leto poslati 7 mladeničev in 7 devic, da so jih žrtvovali Minotavru. Nekega leta se je Egejev sin Tezej odločil, da je bilo vsakoletnih žrtvovanj mladih ljudi dovolj. Odšel je z njimi z namenom, da bo  Minotavra ubil. Oče ga je s težkim srcem pustil in še preden je Tezej odpotoval je že nestrpno začel čakati na njegov povratek. Da bi si samo malo skrajšal čas čakanja na izid misije, mu je naročil, naj pri povratku izobesi bela jadra namesto črnih, da bo že od daleč vedel, da je z njim vse v redu in da se vrača živ in zdrav. Tezej mu je to obljubil.

Tezej je osvojil Ariadno na prvi pogled

Tezej je bil zelo prijeten fant in takoj ko je prišel na Kreto  je osvojil srce Minosove hčere Ariadne. Kralj Minos mu je takoj velikodušno obljubil roko svoje hčere, če bo ubil njegovo sramoto, Minotavra. Brez ženske pomoči seveda že takrat ni šlo. Ariadna se je zbala za življenje svojega novega ljubljenca zato mu je dala čarobni meč, da z njim ubije Minotavra in vrvico, da jo razpne na poti po labirintu, da se bo z njeno pomočjo našel pot iz labirinta nazaj v njen objem. Tezej je ubil Minotavra, namesto obljubljene nagrade Ariadne pa je moral v naglici zbežati s Krete saj je Minos izvedel, da mu je ona pomagala pri izvedbi naloge. V vsem razburjenju in naglici je pozabil na obljubo očetu, da bo izobesil bela jadra, če se bo vračal živ in zdrav. Ko je oče Egej od daleč videl, da se ladja vrača z izobešenimi črnimi jadri, se je od žalosti vrgel v morje in še danes se po njem imenuje Egejsko morje.

Sta od tu vzletela Dedal in Ikar?

Minotavra je labirinta rešila smrt medtem, ko se je Dedal rešil iz labirinta s svojo iznajdlivostjo in s tem potisnil svojega sina in kralja Minosa na pot njune skorajšnje smrti. Njegov sin Ikar je bil s smrtjo kaznovan zaradi svoje neposlušnosti. Iz labirinta sta pobegnila s krili, ki jih je Dedal zlepil z voskom. Sina je opozoril, da ne sme poleteti  preblizu sonca, da se vosek ne bo stopil, in krila odpadla. Sonce je bilo preveč vabeče s svojo toploto in svetlobo, Ikar je naredil točno to kar mu je bilo prepovedano. Poletel je preblizu sonca, vosek se je stopil in Ikar je padel v morje in se utopil. Po njem se še danes imenuje Ikarsko morje. Dedal je moral nadaljevati pot sam. Zatočišče je našel na Siciliji. Minos ga je zasledoval in na Siciliji dočakal svojo smrt.

HORACEVA ODA NA GORI IDA

Na pobočju gore Ida, v rojstnem kraju Zevsa, je ugrabljeni general Kreipe ob pogledu na zasneženi vrh dobil asociacijo na goro Soracte, pokrito s snegom, z drevesi, ki imajo veje obložene s snegom in ledom,  na začetek iz Horaceve ode.  Dobil je vzgib in začel glasno recitirati v latinščini: “Vides ut alta stet nive candidum Soracte” (“Poglej kako gora Soracte stoji vsa bela v globokem snegu”). Po prvem verzu je nadaljeval Leigh Fermor, navdušen oboževalec Horaca. Nadaljeval je s prizorom, ki  je postavljen kot kontrast na prizor zime, z opisom topline znotraj hiše Thaliarchus , kjer teče vino in gori ogenj. In jo odrecitiral do konca. Kot je kasneje povedal Leigh Fermor sta se takrat zavedela, da sta oba v življenju pila iz istega vodnjaka, iz vodnjaka znanja.

Vsi pijemo iz istega vodnjaka človečnosti

Kako je res kar pravi Horace v pesmi, da bi morali uživati mladost in se veseliti teh preprostih užitkov, kot je toplina ognja in ljubezen. Začutila sta Horaca, ki s kontrastom med zunanjimi okoliščinami kot je zimski mraz in toplo notranjostjo domovanja, ki si ga ustvarimo,  svetuje, naj se nehamo spraševati kaj bo jutri. O vsem odločajo bogovi, zato jim zaupajmo in se jim prepustimo. Dogodek me presune vedno znova, ko se spomnim nanj. Globoko v sebi čutim, kako nesmiselno je, da ju je življenje pripeljalo do točke, ko sta postala vojna nasprotnika, ki drug drugemu strežeta po življenju. Vsi smo ljudje, iz mesa in krvi, naše fizično in druga telesa imajo v sebi zelo podobne potrebe, občutke za lepo, podobne želje, hrepenenja, čustva, ljubezen do življenja. Isto univerzalno substanco. Nista pila samo iz skupnega vodnjaka znanja, pila sta iz istega vodnjaka človečnosti in na ta dan bi morala imeti človečnost svoj praznik.

You see how [Mount] Soracte stands out white with deep snow, and the struggling trees can no longer sustain the burden, and the rivers are frozen with sharp ice. Dispel the cold by liberally piling logs on the fireplace, and draw out more generously, o Thaliarchus, four-year-old unmixed wine from the two-handled Sabine jar. Entrust everything else to the gods; as soon as they have stilled the winds battling on the heaving sea, neither the cypress trees nor the ancient ash trees are shaken. Leave off asking what tomorrow will bring, and whatever days fortune will give, count them as profit, and while you’re young don’t scorn sweet love affairs and dances, so long as crabbed old age is far from your vigor. Now let the playing field and the public squares and soft whisperings at nightfall (the appointed hour) be your pursuits; now too the sweet laughter of a girl hiding in a secret corner, her betrayer, and a pledge snatched from her wrists or her feebly resisting finger

ZEVS SE JE RODIL NA KRETI

Zevsova starša sta bila titan Kronos in Rea. Zaradi prerokbe Kronosu, da ga bo pogubilo lastno potomstvo je takoj ob rojstvu vse svoje otroke pojedel. Ob rojstvu njunega šestega otroka, Zevsa,  je mati Rea Kronosa ukanila tako, da je skrivaj rodila Zevsa na Kreti v Diktijski votlini nad ravno, skledasto planoto Lasiti, Kronosu pa je namesto novorojenčka izročila v plenico povit kamen.

S planote Lasiti se povzpneš do Diktijske votline s podzemnim jezerom

Zevsa je skrivala in v zgajala v Idski jami na pobočju gore Idi nad planoto Nida, hranila pa ga je koza Amaltea. Gora Idi ali z drugim imenom Psiloritis je z 2456 m višine najvišja gora na Kreti. Zevs je kasneje prerokbo uresničil in očeta Kronosa zastrupil tako, da je izbruhal njegove brate in sestre. Premagali so titane in postali bogovi.

Planota Nida, koza Amaltea in pogled iz Idske jame

KRETA

Kreta je Začetek in Zibelka z velikim Z. Popek. Bolje maternica. Najjužnejši in največji grški otok. Začetek Evrope, iz Afrike. S sredozemskim in severnoafriškim podnebjem. Če se postaviš na jug Krete, vidiš severnoafriško obalo. In če bi stal tam pred 130 000 leti, bi zagledal tudi prvotne prebivalce Krete kako prihajajo iz Afrike. So na čolnih? Okoli leta 3000 levo od ničle na časovnem traku začne prihajati nov val,  takratni prebivalci severne Afrike.mapa_greece

Kreta je najjužnejši in največji grški otok

Kreta je zibelka evropske civilizacije in zibelka bogov. Zevs, v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte je bil rojen na Kreti , v  Diktijski votlini, v Idski jami je imel skrivališče pred požrešnim očetom Kronosom, ki je s požiranjem svojih otrok želel ubežati svoji usodi. Ampak usodi ne pobegneš. Kreta je kraj prevare, kamor je Zevs v podobi lepega bika  prinesel princeso Evropo,  se preobrazil v mladeniča in se ljubil z njo. S tem jo je zapisal v zgodovino in v geografijo saj naša stara celina v zatonu še vedno nosi njeno ime. Evropa mu je na Kreti rodila Minosa, začetnika minojske civilizacije. Minos nam je zaradi svoje sebičnosti podaril besedo labirint, bolje podaril nam je tudi pomen besede labirint, ki jo še danes radi uporabimo predvsem v prispodobi za beganje naših misli po zavitih hodnikih naše duše. Minojci so v palačah, bolje mestih, dejansko pa v labirintih,  živeli mestno življenje kot ga poznamo danes. Samo stvari, ki so jih obdajale so bile drugačne, način je bil  podoben. Trgovina, umetnost, igre, moda, nakit, kozmetika, vse so imeli, vse jih je zanimalo.

File_039

Minojke so “izumile” modo, rade so se lepotičile in nosile nakit

Okoli 1500 pr. n.št. so padli pod vpliv mikenske kulture, ki  je prinesla še odvečen, a v zgodovini zaradi človeku lastnih nerazumnosti, nujen razvoj trgovine z orožjem. Sledili so različni zavojevalci: Rimljani, Bizantinsko cesarstvo, Benetke in več kot četrt stoletja, od 1645-1898, Turki. Vsi zavojevalci, ne glede na časovno obdobje ali ne glede nato, kateri veter jih je prinesel, so plenili, morili, vsiljevali svojo kulturo, jezik, arhitekturo, način življenja in se mešali in plodili z domačini. V mestih na Kretih se še danes čuti mešanost, zmešanost, prepletenost in ločenost različnih kultur, tako v arhitekturi kot v ljudeh in utripu na mestnih ulicah.

Dogodkov na Kreti in oseb s Krete, ki so nas zaznamovali, pretresli in oblikovali je še precej. Zagotovo je to leta 1541  na Kreti rojen Dominikos Theotokopoulos El Greco , ki je s slikanjem dosegel svetovno slavo. Pretresel nas je množični samomor ujetnikov v od Turkov obkoljenem samostanu Moni Arkadiou leta 1866. Močno je vplival na nas  pisatelj, filozof, Krečan in svetovljan Nikos Kazantzakis. Kdo ne pozna njegovega Grka Zorbo? V abecedniku vojskovanja je  leta  1941 odigrana krvava bitka za Kreto in  ugrabitev generala Kreipa leta 1944, z vsemi grozljivimi posledicami za Krečane, v prvi vrsti za vse moške prebivalce Anogije,  ki predstavlja danes eno oglišče hudičevega trikotnika . V Anogiji se je rodil tudi  Nikos Xylouris , pevec, ki je dosegel svetovno slavo. Na otočku  Spinalonga na severu Krete je bila od leta 1903 do 1973 kolonija gobavcev. O tamkajšnjem življenju je bil posnet film in zelo gledana nadaljevanka.