RIBNIKI PETELINJEK

Mokrotni travniki ob ribnikih Petelinjek nudijo življenjski prostor Strašničnemu mravljiščarju (Maculiea teleius), ki mu je narava predpisala tako zapleteno pot razmnoževanja, da je ena izmed najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi. Za svoj razvoj potrebuje zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), ki raste samo na ekstenzivno gospodarjenih močvirnih ali vlažnih travnikih.

zdravilna strasnica IMG_3943
Zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis)

Poleg gostiteljske rastline morajo biti na travnikih še mravlje rdečke iz rodu Myrmica, saj v njihovih mravljiščih gosenice metulja zaključijo razvojni krog. Življenje strašničnega mravljiščarja se začne na zdravilni strašnici, kamor metulj sredi poletja izleže jajčeca. Iz jajčec se izležejo gosenice, ki približno tri tedne preživijo v cvetni glavi rastline in se nato spustijo na tla. Tam čakajo na gostiteljske mravlje.

1200px-Myrmica.sp.1
Mravlji rdečki iz rodu Myrmica

Zaradi izločanja posebnih snovi jih mravlje vzamejo s seboj in prenesejo v mravljišče. Tu gosenice preživijo do naslednjega poletja. V mravljišču se prehranjujejo z ličinkami mravelj. Junija se zabubijo, v juliju pa se iz bub razvijejo odrasli metulji, ki morajo hitro zapustiti mravljišče, da ne postanejo plen mravelj.

strasnicin-mravljiscar-1
Strašnični mravljiščar (Maculiea teleius)

 

ŠPITALSKI PORTAL

Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču je bila zgrajena okrog leta 1190 za potrebe laičnih bratov kartuzijanskega samostana Žiče.  Sodi med naše najpomembnejše umetnostne spomenike, zaradi zgodnjega nastanka celo med prve v srednji Evropi. Posebna odlika stavbe so kamnoseško oblikovani stavbni členi, zlasti glavni stopnjevan portal, ki ga poleg kapitelov krasi luneta z reliefno upodobljenim jagnjetom, ki je neprecenljive umetniške vrednosti.


Luneta je poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati ali oknom.


csm_DSCN4280_3e3d9e4171V steno se umikajo po trije stebriči, postavljeni na pravokotnih podstavkih z nizkimi, potlačenimi bazami, kot bi bile iz testa in so se pod težo, ki jo nosijo, razlezle prek podstavkov. Na vitkih čašastih kapitelih desne strani so še nerazviti brstni listi, na levi strani pa so kapiteli bogatejši, poleg brstov se na njih pojavljajo še različni listi, posneti po vzorih iz rastlinskega sveta. Trije polkrožni loki bogato oblikovanih palic sklepajo obe strani ostenja med seboj, vhodno odprtino pa zapira zgoraj polkrožno polje z reliefom božjega Jagnjeta s križem, ki je tudi simbol Janeza Krstnika, prvega puščavnika in zato zavetnika kartuzijanskega reda. Z odlitkom portala jagnjeta s križem smo leta 1996 Slovenci obdarili papeža Janeza Pavla II.

BRANKO RUDOLF

Konjičan Branko Rudolf je bil slovenski esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj. Rojen je bil 31. oktobra  1904 v Slovenskih Konjicah. Z umetnostjo v različnih oblikah je bil v stiku že od malih nog. Zaradi svoje bujne domišljije je v otroštvu  videl in slišal različne pošasti, ki jih je včasih tudi narisal. Gledališče ga je prevzelo že pri njegovih petih letih, kasneje ga je prevzel tudi ples.Ukvarjal se je tudi z glasbo, igral je kar nekaj inštrumentov. Vse življenje je občudoval lepoto narave in bil dovzeten za šale in humor. Najbolj je poznan po zbirki pesmi in pravljic z naslovom Huda mravljica. Umrl je 22. aprila 1987 v Mariboru.

 

Huda mravljica

Bila je huda mravljica
šest črnih nog je imela.
Je migala, je vohala,
je čisto ponorela.

Oj mravljica požrešnica,
le kaj je naredila?
Še bika je pohrustala,
samo roge pustila.

Seveda to je čisto res,
le kaj se bik šopiri?
Šest črnih nog ima mravljica,
a bik ima le štiri.

Če slišiš hudo mravljico
po svetu godrnjati.
Obrni se in steci proč,
kar zmorejo podplati!

Njegovo pesem Huda mravljica (1969) je uglasbil Marijan Vodopivec, izvaja pa jo Romana Krajnčan.

CERKEV SVETE ANE

Današnjo cerkev sv. Ane, ki jo obkroža pokopališče v Slovenskih Konjicah, so zgradili med letoma 1572 in 1592 kot zasebno protestantsko kapelo bližnjega gradu. Takrat naj bi v Konjicah obstajalo tudi protestantsko pokopališče, vendar o njem ni znano nič konkretnega. Kapelo naj bi dal zgraditi Janez Khisl, ki je bil lastnik posestva, hkrati pa tudi zagrizen protestant.

Khissel na pogrebu nadvojvode Karla (desno)

Janez ali Janž Khis(e)l se je rodil okrog leta 1530 v vplivni rodbini Khisl, za katero ni znano, ali je prišla na Kranjsko iz Bavarske ali so se njeni člani v nekem obdobju prebili iz kmečkega stanu med plemstvo. Bili so predstavniki prve generacije protestantov pri nas. Janez Khisl je bil velik dobrotnik, pospeševalec znanosti in umetnosti ter pokrovitelj šol in tiska v slovenskem jeziku. Bil je v krogu, ki so podpirali Primoža Trubarja. Umrl je leta 1592 ali 1593. Janez Khisl je imel leta 1572 v zastavi konjiško gospostvo, 1576 pa ga naj bi kupil od nadvojvode Karla. 


O tem, da je bila cerkev sezidana za opravljanje zasebnega bogoslužja plemiške družine pričajo že dimenzije takratne kapele. Od prvotnih elementov izstopa zelo enostavno oblikovan, grebenast, na konzolah počivajoč obok in ladijska okna, ki so okrogle oblike. Prav zaradi tega potlačenega banjastega oboka je v prostoru dobra akustika. Arhitekt, ki je izdelal prvotni načrt kapele ni znan, na osnovi teh dveh izstopajočih značilnosti (oboka in oblike oken) pa ga pripisujejo iz Italije priseljenemu arhitektu Pigratu, ki je bil  v zadnji četrtini 16. stoletja meščan Slovenskih Konjic.


Pietro Antonio Pigrato je prišel na Štajersko iz Italije z večjo skupino arhitektov, ki so imeli nalogo, da bi sodelovali pri gradnji mestnih obzidij za obrambo proti turškim napadom. Po imenu sodeč Pigrato izhaja iz vasi Pigra, ki leži na zahodnem bregu jezera Como. Po naročilu deželnega kneza je sodeloval pri gradnji mariborskih mestnih utrdb. Njegovo največje delo od konca sedemdesetih in do začetka devetdesetih let pa je bila gradnja protrestantske cerkve v Govčah, s katero se je zapisal v slovensko umetnostno zgodovino. Leta 1590, še med gradnjo govške cerkve se je vrnil v Maribor, kjer je vodil prenovo mestnega gradu. Že po začetku devetdesetih let se Pigrato ne omenja več, kar kaže na to, da je v tem času morda že umrl.


 V tistem času se naj bi takšna zamisel težko utrnila kakšnemu domačemu ali v nemškem govornem področju šolanemu mojstru, poleg tega je cerkvi sv. Ane slogovno še najbolj blizu protestantska cerkev v Govčah pri Žalcu, za katero je znano, da je imela na ladijskem delu velika okrogla okna in da je načrt zanjo izdelal konjiški meščan, arhitekt Peter Antonio Pigrato. Nekako je razumljivo, da so mu lastniki gradu zaupali gradnjo kapele, ker je bil znan po svoji kvaliteti. Lahko, da je sodeloval tudi pri prezidavah gradu, ki so se vršile v tistem obdobju, sam grad Konjice pa naj bi po mnenju nekaterih zgodovinarjev kupil že oče Janeza Khisla, Vid. Grad Konjice in kapelo, danes cerkev sv. Ane, pa naj bi nekoč povezoval tudi podzemni hodnik.  


Grofje s Starega gradu so bili bojda zelo hudobni in kruti. Trpinčili so uboge kmete in jih kaznovali za najmanjši prestopek. Njihovi hlapci so jim sekali roke in noge, jih obglavljali in obešali. Kmetje so se večkrat uprli in naskakovali grad, vendar ga naj ne bi nikoli osvojili. Prebivalci gradu se jih niso bali, ker je bil grad povezan s podzemnim rovom, ki se je končal v sami cerkvi svete Ane ali nekje v njeni bližini. Vhod v podzemni rov so iskali, a ga niso nikoli našli.


Tloris avtorja Valentina Benedika
Sprva grajsko kapelo so kasneje dograjevali in jo preimenovali v podružnično cerkev sv. Ane. Predstavlja edino do zdaj znano protestantsko arhitekturo na Slovenskem, ki je preživela protireformacijsko obdobje.

Sveta Ana, mati device Marije in Jezusova stara mati, se je poročila z bogatim Joahimom iz Nazareta, s katerim še po dvajsetih letih skupnega življenja nista imela otrok. Nekoč sta šla v Jeruzalem, da bi opravila daritev, židovski duhovnik pa je njun dar zavrnil, češ da ga Bog ne sprejema od grešnikov, njuna neplodnost pa naj bi bila dokaz njune grešnosti. Od žalosti in sramote je Joakim odšel med pastirje. Njemu in ženi pa se je prikazal angel, ki jima je naznanil Marijino rojstvo.Tako je Ana rodila Marijo, Jezusovo mater, šele po dvajsetih letih zakona. Po Joahimovi smrti se je poročila še v drugo in ponovno rodila hčerko po imenu Marija. Vdova je postala tudi v drugo, zato se je poročila še tretjič in tudi v tretje povila hčero, ki jo je poimenovala Marija.

Sveta Ana je zavetnica pred revščino in nevihto. Skupaj z možem Joakimom pa je zavetnica zakoncev. 


 

SNEŽKE ZA SNEŽKO

Z Zlatko imava na blogu 50 odtenkov življenja tudi dopisnico, ki si je nadela psevdonim Snežinka. Glede na to, da je meni ime Snežana, marsikdo misli, da sem Snežinka jaz in njene prispevke zamenjuje z mojimi. To mi ni najljubše tudi iz razloga, ker mraza nimam rada, snežinke so pa z mrazom povezane. Nič nimam proti, celo všeč pa mi je, če me kdo ljubkovalno poimenuje Snežka. Tudi gobe z imenom snežka imam zelo rada. To ve tudi moj prijatelj Mladen, ki je strasten gobar in ker je zdaj čas snežk, mi jih je podaril zvrhano košaro. Prinesel mi jih je z besedami : “ Snežke za kraljično,” ker me kliče kraljična. Z njim namreč hodim v planine in ker ve, da ne nosim nahrbtnikov (niti takih s pravo prtljago, niti tistih s skrbmi in zamerami ne)   in da grem tudi v hribe z dolgimi nalakiranimi nohti, me kliče kraljična. To mi je tudi všeč, ker me spominja na mamo, ki me je klicala princeska. Glede na to, da sem že omenila, da mi je všeč ljubkovalno ime Snežka, bi me zelo razveselil tudi, če bi mi snežke podaril z besedami: “ Snežke za Snežko 🙂 “ Kakorkoli, ko sem dobila snežke, sem poiskala recept za omako iz snežk, ki ga je pred kratkim dobil moj mož od prijatelja Mirkota, da mi bo lahko skuhal snežkin golaž in me z njim razvajal, tako kot on s hrano razvaja svojo Mirjano.

DSC_3160
MIRKO ZNA POPOLNO KUHATI. IN JE ŠARMANTEN. IN DUHOVIT.

In jo ima s čim razvajati! Mirko zna namreč popolno kuhati. In ne samo to. Mirko je tudi šarmanten. In duhovit. Danes pa sem spoznala, da zna svojo duhovitost uporabiti tudi pri zapisovanju kuharskih receptov. Ko sem začela brati njegov recept za omako iz snežk, sem se tako smejala, da se je smeh razlegal na ulico in so mimoidoči zaskrbljeno pogledovali proti naši hiši, ker so predvidevali, da se je verjetno komu “ odpeljalo”.

Greh bi bil, da ne bi recepta delila tudi z vsemi vami, ker je kuharski recept, ki ga napiše moški moškemu prava redkost in vsled temu tudi dragocenost.

DSC_3152
ŽENSKE SE RADE PUSTIMO RAZVAJATI. PREDVSEM S HRANO.

Recept sem dobesedno prepisala, dodala sem samo opombe v oklepaju z malimi črkami.

ZDRAVO IZTOK, TUKAJ MIRKO !

PIŠEM TI Z VELIKIMI, KER ŽE BOLJ SLABO VIDIM. DANES SEM TVOJI DRAGI PRINESEL SESTAVINE ZA OMAKO IZ SNEŽK IN UPAM, DA TI JIH NE BO POZABILA IZROČITI, KER SO ŽENSKE, KO PRIDEJO OD FRIZERJA ČISTO DRUGAČNE (ko mi je izročil paket sem ravno odhajala k frizerju, op. Snežka). NO, SAJ NAJBOLJŠE VEŠ KAK IN KAJ. V VREČKI IMAŠ SNEŽKINO VODO (POL LITRA), KROMPIRJEVO MOKO ( ONA BELA SNOV, KI NI ZA SNIFANJE) IN MEŠANICO ZAČIMB (SOL, POPER, MAJARON, TIMIJAN…), ONO RUMENKASTO SNOV, KI TUDI NI ZA SNIFANJE IN MALO SUHE ČEBULE, DA JO BOŠ PROBAL KDAJ DRUGIČ, V TEM RECEPTU PA DELAJ RAJŠI S SVEŽO OZIROMA ŠALOTKO. KER SO SNEŽKE ZELO AROMATIČNE GOBE IN ŠE ZATO, KER JIH NIMAŠ GLIH (glih bi bilo treba dati v narekovaje, op. Snežka) VELIKO, TI PRIPOROČAM, DA JIH RAZREŽEŠ BOLJ NA MANJŠE KOSE. KOLIČINA ČEBULE ALI ŠALOTKE JE ISTA KOT BI DELAL KAKE DRUGE GOBE, JAZ PA DAM ŠE MALO VEČ, KER JO IMAMA ( drugi M namesto V je iz ljubkovalnih razlogov, op. Snežka) RADA (imava se nanaša nanj in njegovo partnerico, Mirjano; op. Snežka). KO JO PREPRAŽIŠ NA SREDNJEM OGNJU DO MEHKEGA, DODAŠ ČESEN ( CELE STROKE ), ALI PA MALO MANJ DROBNO NAREZANEGA. JAZ DAM VEČ CELIH, KER IMAMA ( tudi tu je drugi M namesto V iz ljubkovalnih razlogov, op. Snežka) TUDI ČESEN RADA, JE PA VSE STVAR OKUSA. KO ČESEN MALO ZARUMENI POČIŠ NOTER GOBICE IN ČE JE ŠE KAJ VODE, KO SI JIH ODMRZNIL, DAJ ZRAVEN TUDI TO. PRAŽIŠ BREZ SKRBI, KER SO SNEŽKE ZELO ČVRSTE (snežke in Snežke smo dejansko zelo čvrste, op. Snežka). KO SO DOVOLJ AL DENTE PO TVOJEM OKUSU (ŽENE NE PUSTI PROBAT, KER BO ZMANJKALO OMAKE), JIH ZALIJ Z MALO VINČEKA ( odvečni E se je vrinil med Č in K, ker je pisec štajerski pubec, op. Snežka) IZ VAŠIH KRAJEV (ROSE IZ ZLATEGA GRIČA BI MISLIM KAR BIL, SEVEDA STVAR OKUSA IN MESA, KI GA BOŠ DAL ZRAVEN). NE POZABI NAJPREJ VINA PROBAT, IZ DVEH RAZLOGOV: EDEN JE OSEBNI, DRUGI JE PA PREVENTIVNI, ČE JE OK. JAZ GA PROBAM OBAKRAT. KO MALO ALKOHOL IZHLAPI (ŠKODA), GA PO MALEM ZAČINIŠ Z ZAČIMBNO MEŠANICO, MALO PREPRAŽIŠ ( ČE IMAŠ RAD PETERŠILJ, GA DODAŠ PROTI KONCU, DA BO BOLJ AROMATIČEN, ČE NE, PA PREDEN DODAŠ TEKOČINO) IN ZALIJEŠ S SNEŽKINO VODO ((SEBE, TOREJ KUHARJA, PA S POŽIRKOM VINČEKA) zakaj je tu odvečni E, sem pojasnila že v eni izmed prejšnjih opomb, op. Snežka). V 1 DL HLADNE VODE DODAŠ ŽLIČKO KROMPIRJEVE MOKE, FAJN ( fajn bi moralo biti v narekovajih, op.Snežka) RAZMEŠAŠ, DA NE BO GRUDIC IN POČIŠ V OMAKO IN PREMEŠAŠ. SEDAJ SI TI NA VRSTI, DA DODAJAŠ ZAČIMBE IN ZGOSTIŠ PO SVOJEM OKUSU. NE POZABI NEVTRALIZIRAT OKUSA S POŽIRKOM VINA S KATERIM SI KUHAL IN GA BOŠ POSTREGEL TUDI PRI MIZI ( ČE GA BO KAJ OSTALO ). JAZ SEM OMAKO PROBAL H KURJIM IN PURANJIM JOŠKAM ( tudi besedi probam in joškam izvirata iz Mirkotovega štajerskega porekla, op. Snežka), TELEČJIM IN NOJEVIM ZREZKOM. PRILOGA NAJ BO NEVTRALNA: KROMPIR ALI ŠIROKI REZANCI…
LEP DOBER TEK ( po Mirkovo ni dovolj, da je tek dober, mora biti tudi lep, op. Snežka) IN NA ZDRAVJE VAMA ŽELIM
MIRKO

P.S. Zdravo Mirko, Snežana tu. Razmišljam kako mi ti praviš, pa nimam v spominu?

DSC_3159
MOŠKIH SE JE TREBA DRŽATI. DOBRO KUHAJO. NA VSEH PODROČJIH.

OMINA KUHNA

Nikoli nisem marala statistike. Brez strahu! Vem, da statistika ni užitna – je pa povezana s hrano. Več hrane ti da boljšo statistiko. Sta v visoki in pozitivni korelaciji. Blogerji že vedo o čem govorim 😉 Za Slavo z recepti naprej!

Ko se je Slavina mlada družinica preselila v svoje gospodinjstvo je Slavica rada eksperimentirala s kuhanjem. Še posebej ob nedeljah, ko je na kosilo povabila svoje starše. Ni še pozabila, kako težko kulinarično otroštvo je imela. Grozljivo, kaj vse je kuhala njena mama in  kaj vse sta starša tudi pojedla: kostni mozeg, možgane, žabje krake, svinjske in kurje parklje, … Ker sta preživela vojne čase, sta jo podučila, da je treba vse uporabiti in porabiti. Takratni način recikliranja pač 😉
Zato se je Slavica neko nedeljo odločila, da se bo staršema oddolžila. Za kosilo je pripravila govejo juho in za glavno jed mehke sočne dunajske zrezke. Mama je uživala! Mmhmmm! Iskreno jo je pohvalila ter vprašala, katero meso je uporabila. Ker so bili Slavicini otroci še za mizo, je mami le pomežiknila, češ, da ji bo že povedala – malo kasneje. Res sta po kosilu ostali sami in Slavica je s ponosom zaupala mami malo skrivnost velike mojstrice: to so bila bikova jajca! Uboga mama! V trenutku je prebledela, se z roko prijela čez usta in stekla iz kuhinje.

Dragi bralci, če ste ostali za računalnikom in ste pripravljeni na velike izzive, delimo z vami OMINO KUHNO: Kulinarično dediščino občin Duplek, Kungota, Maribor, Pesnica in Šentilj. Napisala in uredila: Darinka Bauman

 

S klikom na spodnji link odprete knjigo v PDF obliki:

Omina kuhna

Op. Če želite, da bodo zdrobovi žličniki ravno prav trdi, jih prestrašite: BU HU HU! Šalo na stran 😉 Po petih minutah vretja jim dodajte dve kocki ledu, ugasnite štedilnik in pustite stati še pet minut. Preverjeno!

10 ZLATIH PRAVIL PRI PRIPRAVI PICE

Moj brat zna marsikaj narediti odlično. In ena izmed teh reči je tudi pica. Zaupal mi je njegovih 10 zapovedi, ki jih vedno upošteva pri njeni  pripravi.

1. Uporabite ostro moko. Ostra moka ima večje delce v primerjavi z gladko, zato dobite več testa, ki počasneje vzhaja. Poleg tega je ostri moki potrebno dodati več vode kot gladki.

2. Natančno odmerite sestavine. Obstaja idealno razmerje med sestavinami , ki ga z malo verjetnostjo lahko naključno zadenete. Ne odkrivajte tople vode, samo uporabite zapisano in preverjeno razmerje. Sestavine za testo:

  • 1/2 l mlačne vode
  • 1 dl belega rastlinskega olja ali svinjske masti
  • 3/4 kocke kvasa
  • 1 rahlo zvrhana čajna žlička soli
  • 1 kg ostre moke TIP 400

3. Upoštevajte vrstni red pri pripravi. V posodo najprej vlijte toplo vodo, ker boste potem lažje zamesili testo. Vanjo s kuhalnico razmešajte kvas. Dodajte olje ( če boste olje nadomestili s svinjsko mastjo, se bo testo manj izsušilo pri peki), moko in sol. Vse skupaj z rokami zmešajte. Ko se sestavine sprimejo, prestavite kepo testa iz posode na delovno površino in jo temeljito premesite. Testo dajte vzhajat v posodo za vzhajanje ali ga pustite na delovni površini , pokritega z vlažno krpo.

4. Testo naj dva krat vzhaja. Prvič ga pustite vzhajati 40 do 50 minut. Testo še enkrat pregnetite in oblikujte kroglice s približno 200 g testa.

pica1

Kroglice pokrijte z vlažno krpo, da se ne naredi skorjica in pustite še enkrat vzhajati pol ure do 45 minut.

pica2
5. S konicami prstov oblikujte krog. Ko je testo dvakrat vzhajalo, namokajte delovno površino in nanjo položite eno kroglico testa.

pica3

Potlačite kroglico testa, da dobite kolobar in s konicami prstov testo obračajte in raztegujte hkrati. Oblikujte krog s premerom 30 cm.

pica4
6. Razmešajte suhe začimbe v paradižnikovem pireju. Suhe začimbe, origano in baziliko vmešajte v paradižnikov pire, da se razmehčajo in oddajo svoj okus in vonj. Če jih samo potresete po pici, se bodo samo zapekle in ne bodo oddale svoje arome. Iz pol litra paradižnikovega pireja (kupite 100%, brez kakršnihkoli dodatkov), dveh zvrhanih žličk origana in 1 žličke bazilike naredite omako. Z njo premažite testo, na njo pa po svojem okusu naložite vse kar vam srce ( oziroma vaš okus, bolje jezik 🙂 ) poželi.

pica8

Obložite jo s kuhanim pršutom, pečenim pršutom, panceto, suho salamo, olivami, gobicami, razno zelenjavo.

pica5
7. Na vrh potresite sir. Uporabite sir ali sire, ki vam je, oziroma so vam najlljubši, trde sire naribajte, mehke samo natrgajte. Vsaj za piko na i dodajte mocarelo. S tem ko prekrijemo sestavine s sirom, naredimo vrhnji sloj, ki drži vse spodnje sestavine in prepreči da bi olive ali gobice pri serviranju padle s krožnika.

pica6
8. Pecite na najvišji temperaturi. Pečico razgrejte na najvišjo možno temperaturo ( pri moji je to 280 stopinj ) in jo pecite dokler ne začne skorja rjaveti, kar se bo zgodilo najkasneje v desetih minutah. Zaradi visoke temperature se pica ne bo izsušila. Moj brat pa je pri pripravi pice velik zagovornik svinjske masti. Pravi, da je testo najboljše zapečeno in nič izsušeno, če olje nadomesti s svinjsko mastjo. Če imate krušno peč, za peko zadostuje 2 do 3 minute. Pico pecite direktno na tleh peči, na mestu, kjer ste pred tem imeli žerjavico. Tako zagotovite, da je podlaga dovolj vroča in se testo tudi spodaj dovolj zapeče.

pica7
9. Takoj servirajte. Pica je najboljša vroča, zato se je lotite takoj, ko je pečena.
10. Zraven si privoščite kozarec piva. Pica in pivo sta približno tako dober par kot čaj in piškot. Če ste eden izmed tistih, ki morajo biti stalno in povsod 100% trezni, izberite brezalkoholnega.

pica9

NEBEŠKA JOGURTOVA PITA

Nebeška jogurtova pita je hitro pripravljena in okusna sladica z manj maščobami, saj v nadevu prevladujejo jogurti.

pita9 - 1

Sestavine za nebeško jogurtovo pito:

Za testo:

17 dag masla
4 rumenjaki
15 dag sladkorja
25 dag moke
1 pecilni prašek
1 vaniljev sladkor

Za nadev:

4 navadni jogurti
5 žlic moke
1 mala kisla smetana
4 beljaki
15 dag sladkorja
1 vaniljev sladkor
Postopek priprave nebeške jogurtove pite:

V multipraktik damo maslo, rumenjake, sladkor in vaniljev sladkor.

pita1 - 1

Vklopimo multipraktik za kakšno minuto, da nastane homogena masa. Dodamo moko in pecilni prašek in ponovno vklopimo multipraktik za kako minuto.

pita2 - 1

Pečico prižgemo na 180 stopinj Celzija. Pekač obložimo s peki papirjem. 2/3 testa s prsti razporedimo po dnu pekača. Preostalo tretjino damo v hladilnik, da se malo strdi.

pita3 - 1

V drugo posodo damo beljake in sladkor. Z ročnim mešalnikom stepemo sneg. Dodamo moko, jogurte, kislo smetano in vaniljev sladkor. Zmešamo s kuhalnico in maso vlijemo na pripravljeno podlago.

pita5 - 1

Na vrh naribamo preostalo tretjino testa in postavimo v ogreto pečico.

pita6 - 1

Pečemo 40 minut, vzamemo iz pečice, ohladimo na sobno temperaturo in naprej hladimo v hladilniku. Nebeška jogurtova pita se bo najlepše rezala in bo najboljša dobro ohlajena naslednji dan.

pita7 - 1

 

LEDENA POSODA

Na okus jedi vpliva vrsta dejavnikov. Tudi temperatura in izgled jedi. Tako kot mora biti prava tradicionalna nedeljska slovenska goveja juha z rezanci servirana z oblaki pare, ki se kadijo iz nje, tako mora biti kumarična juha servirana ledeno hladna.

IMG_1108 (1)Letos, ko je bilo posebej vroče leto, so nam primerno ohlajene jedi prav posebej prijale. Lepo servirano jed naše oči s pomočjo okuševalk na našem jeziku, skujejo v nebo. Zato se pri serviranju rada potrudim.

IMG_1276In moj hit letošnjega poletja je bila ledena posoda. Lepa na pogled, zelo poceni, ker vanjo vložite samo nekaj dela, praktična, ker jo ni treba pomivati, z dodano vrednostjo, ker jed krasi in jo hladi. Izdelujem večjo, ki jo uporabljam za hladno kumarično ali bučkino juho in manjšo v kateri serviram sadne solate. Navodila za izdelavo sem zapisala tule.

SVETOVNA PODPOHORSKA OMLETA

Že kot otrok sem slišala za Pohorsko omleto. Seveda sem vedela kaj in kje je Pohorje, vedela sem kaj je omleta, kako pa izgleda in kako se okusi  nova kvaliteta, sestavljena iz teh dveh besed, pa sem lahko samo ugibala. Kar nekaj časa je burila mojo domišljijo, ker je kar nekaj časa minilo od zavedanja da obstaja, do trenutka ko sem jo prvič zagledala in okusila. In ker gre ljubezen skozi želodec, me je Pohorska omleta osvojila v prvo.

IMG_1209

Odkar sem se primožila pod Pohorje z zavidanjem zrem proti njegovim obronkom. Sline se mi cedijo ob misli na slastne brusnice s penastim biskvitom in rahlo stepeno sladko smetano, ki se združi v simfonijo okusov z imenom Pohorska omleta. Požrem sline in zagledam robide, ki se purpurno pozibavajo v vetru. In v trenutku navdiha skomponiram variacijo na temo z naslovom Podpohorska omleta. Recept pa zapisala tukaj.

IMG_1304

Pohorsko, Nepohorsko ali Podpohorsko, brusnično, malinovo, borovničevo ali robidovo, preloženo vročo ali razprostrto hladno, zalagajte s stepeno sladko smetano in če se malo poafnam po latinsko: Carpe diem 🙂

IMG_1300