PLEČNIKOV ČEBELNJAK

DSC_0112

Nad Prago kraljujejo Hradčani, stara mestna četrt, kjer stoji katedrala Sv. Vida in praški grad. Naš slavni sorojak, arhitekt Jože Plečnik, je bil izbran za grajskega arhitekta na Hradčanih kmalu po končani prvi svetovni vojni. Čehoslovaški predsednik Masaryk mu je zaupal obnovo propadajočega praškega gradu in okoliških vrtov. Arhitekt Plečnik je k delu pristopil z velikim entuziazmom saj je še nekaj desetletij kasneje ljubljanskim študentom arhitekture navdušeno razlagal o urejanju praških vrtov. Za Vrt na okopih jim je rekel: ” Ta vrt je čuden ponaredek, skoraj en kilometer je  dolg. Na eni strani same palače, na drugi strani trdnjavski zid. Ta zid sem odprl na enem mestu in dobil sem – nepopisno lep pogled na mesto!”DSC_0334

Pri obnovi je naredil dve veliki stvari. Pražanom je odstrl pogled s Hradčanov na Prago in jim s preureditvijo angleškega vrta približal naravo. Zaradi  teh dveh potez si je zaslužil  svoje stalno mesto na Hradčanih v obliki doprsnega spomenika.

Zelo malo nas ve, da je naredil tudi načrt za čebelnjak v grajskem vrtu. Moj čebelar, ki je istočasno tudi moj mož, je vest o Plečnikovem čebelnjaku prebral v reviji Slovenski čebelar. Nujno si ga je moral ogledati, zato je bila naša naslednja potovalna destinacija Praga. Čeprav veva, da leži 90% uspeha v dobri pripravi, se na raziskovanje čebelnjaka nisva pripravila. Vse kar sva vedela je bilo, da je na Hradčanih. Najprej sva ga iskala na slepo, potem na internetu in nazadnje na informacijah na Hradčanih. Žal so nama povedali, da je čebelnjak postavljen na predsednikovem vrtu in ni odprt za javnost. Ogledaš si ga lahko samo enkrat letno, ko imajo dan odprtih vrat. Moj čebelar  je bil zelo razočaran, ker je prebral, da ima čebelnjak zelo zanimiv vhod in izhod ter osem nakladnih panjev, ki imajo na sprednji strani majhna drseča okna skozi katera izletavajo čebele in si je želel izvedbo od blizu pogledati.

čebelnjak1

Slika Plečnikovega čebelnjaka is Slovenskega čebelarja

Ko sva se vrnila iz Prage sem kar nekaj časa guglala, da sem našla še eno sliko Plečnikovega čebelnjaka v Pragi. Zdaj ne vem ali sta to dva različna čebelnjaka na Hradčanih ali je na obeh isti, ki je z leti spremenil obliko.

 

Untitled 3

Slika čebelnjaka na Hradčanih iz diplomskega dela Mojce Gruden

METANJE LJUDI

Na sploh mi na Pražane meče senco surovosti metanje ljudi iz mosta ali okna, česar so se v zgodovini večkrat poslužili. Za metanje skozi okno je bilo celo skovano ime: defenestracija. Ne vem, kako bi besedo poslovenili. Deoknoizacija  ali skozioknoizacija. Mogoče  razčlovečenje. Grozljivo se zdi, da se človeka kar tako nekam vrže, kot odvržeš stvar, ko jo ne potrebuješ več, pa še stvar ne vržeš kar v tistem trenutku, ko se zaveš, da ti je odveč, in kar čez okno ali most.

Praške defenestracije so skozi zgodovino celo oštevilčili.  Prva defenestracija: leta 1419 husiti defenestrirajo 7 katoliških članov mestnega sveta. Venceslav IV je umrl kmalu zatem zaradi šoka. Mogoče se je zavedel posledic svojega ravnanja v zvezi z Nepomukom, ko je v svojem ljubosumju pritiskal nanj, naj prelomi spovedno molčečnost in mu razkrije ali mu je njegova žena in Nepomukova spovedovanka zvesta ali ne. In Nepomuk je raje kot svetost poklicne obveze žrtvoval svoje lastno življenje.

DSC_0189

Kaj hitro si se lahko znašel na tem tlaku

Druga praška defenestracija: leta 1618  predstavniki protestantskih stanov vdrejo v praški grad in s tretjega nadstropja defenestrirajo dva cesarska namestnika in njunega pisarja. Ironija usode je povzročila, da je bil pod oknom kup gnoja, zato so padec z višine 21 metrov preživeli.

Tretja praška defenestracija, za katero se najprej ni vedelo, da je defenestracija:  leta 1948 so našli češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka mrtvega pod oknom kopalnice češkoslovaškega Ministrstva za zunanje zadeve. Praška policija je  čez leta zapisala, da je forenzična preiskava pokazala, da so Masaryka skozi okno kopalnice res vrgli še živega. Ne ve pa se, ali so bili v to vpleteni pripadniki sovjetske tajne službe ali češka komunistična vladajoča elita.

DSC_0265

Človeka odvržeš skozi okno?

 

KARLOV MOST

135797531 lahko preberemo od začetka do konca ali od konca do začetka pa dobimo isto število. In ker je Karl IV  veliko dal na numerologijo je leta 1357 na dan 9. 7. vstal že zelo zgodaj in ob 5:31 zjutraj z zavihanimi rokavi položil temeljni kamen mostu preko Vltave v Pragi.

DSC_0125

Z numerološkim mostom je zagotovil trdnost kamnitega mosta saj most še dandanes stoji, čeprav je bil velikokrat poškodovan zaradi poplav in so ga morali večkrat obnavljati. Danes nosi njegovo ime. In danes se po njem dobesedno valijo množice.

Karlov most je veličasten. Kamnit, širok, z  nogami mogočnih obokov namočenimi v Vltavi, s široko kamnito ograjo, posejano s kipi na obeh straneh. Nekje na sredini mostu  so leta 1393 na ukaz ljubosumnega Venceslava IV., vgrli spovednika njegove soproge, Janeza Nepomuka, v Vltavo. S tem je postal zavetnik duhovnikov zaradi neomajnega spoštovanja spovedne molčečnosti in tudi zavetnik vseh ljudi, ki imajo opravka z vodo. Na kraju Nepomukove nesreče, se pravi na mestu, kjer so  ga odvrgli v Vltavo, si lahko zaželite srečo zase, za vaše bližnje, za vse ljudi tega sveta. Kaj vas pa stane več truda, če zaželite srečo vsem ljudem sveta in ne samo sebi? Sreča ni omejena količina, ki jo pri razdeljevanju nekateri dobijo, drugi pa ne. Srečo ustvarjamo ljudje sami in zaželimo si lahko, da bi jo vsi skupaj ustvarili toliko, da bi jo nekaj odpadlo tudi tistim, ki jim to ne gre tako dobro od rok. Enostavno podrgnete po od gorečih želja spoliranem medeninastem reliefu, ali desnem ali levem, zaželite srečo vsem ljudem sveta in to je vse.

Na koncu mostu je hiša s sliko Device Marije na fasadi. Pravijo, da je tja prišla v času hudih poplav, ko jo je lastnik hiše zagledal, kako jo premetava po razburkani vodi. Tvegal je svoje življenje, jo rešil iz Vltave in obesil na balkonu, kjer je še danes. Z leti je dobila majhen nadstrešek, pred njo je lanterna z večno lučjo, na straneh visita lesena valja , ki sta bila včasih del ročnega stroja za pranje. Ta stroj je uporabljalo tudi dekle z imenom Marija, ki je med delom neprevidno vtaknila roke med valja. Na pomoč je poklicala svojo soimenjakinjo, devico Marijo. Takrat se je zgodil čudež: valja sta se spontano razmaknila in dekletovi roki sta ostali nepoškodovani.

Nekje sem prebrala, da če zagledaš svetlobo na tem balkonu, te zadene takojšnja smrt, zato si ga raje nismo dolgo ogledovali.

KATEDRALA SV. VIDA

Že kar nekaj let nisem bila v Pragi, zato mi na kraj pameti ni padlo, da so nepregledne množice o katerih sem brala, da se dandanes zgrinjajo na Hradčane dejansko nepregledne množice. Praška katedrala je bila v soboto zjutraj ovita z množico čakajočih, ki so po moji oceni več kot dve uri čakali v nepregledni množici, da so se pomaknili do vhoda in se je v notranjosti našel prostor na mestu, ki so ga izpraznili izstopajoči. Če bi bila praška katedrala zame samo ena izmed velikih gotskih katedral, bi od ogleda notranjosti enostavno odstopila. Ker pa mi ta katedrala pomeni bistveno več, sem ob pogledu na po polžje premikajočo množico, začela kovati načrt, kako in kdaj čim hitreje priti v katedralo.

Obhodili smo množico in na skrajnem koncu katedrale zagledali na pol odprta vrata. Razumeli smo vabilo, vstopili in se hitro pomešali med množico. Na pogled je praška katedrala taka kot druge gotske katedrale. Pred oltarjem je več kot razkošna kamnita grobnica Ferdinanda I., ki je po spletu okoliščin imel zgodovinsko priložnost, da je združil Češko, Ogrsko in Avstrijo. Za oltarjem je srebrna grobnica svetnika in mučenika Janeza Nepomuka, spovednika češke kraljice, katerega je dal kralj v izbruhu norega ljubosumja ubiti, ker je odločno zavrnil, da bi prekršil spovedno molčečnost in mu izdal skrivnosti njegove žene, ki mu jih je zaupala pri spovedi. Njene skrivnosti je odnesel s seboj v Vltavo, kamor so s Karlovega mostu odvrgli njegovo truplo. Zaradi mučeniške smrti je postal svetnik, zavetnik duhovnikov saj jim je pokazal kako odgovornost prinaša zaukazana spovedna molčečnost in zavetnik vseh ljudi, ki imajo opravka z vodo. Z mislijo nanj smo postali pri njegovem sarkofagu in nadaljevali z iskanjem kapele. Sv. Andreja. Prišli smo že skoraj do izhoda, ko smo uniformiranega uslužbenca povprašali, kje se iskana kapela nahaja. Iskal jo je po mobilnem telefonu, na glas našteval imena kapel v katedrali in nam z obžalovanjem sporočil, da jo ne najde. Malo naprej sem v tleh zagledala izklesan napis, ki sem ga iskala KRALOVNA BARBORA CELJSKA 1392-1451.

DSC_0206

Barbara Celjska, nemško Barbara von Cilli, češko/slovaško Barbora Cellská, madžarsko Cillei Borbála, hči Hermana II., ki je bila s poroko s Sigismundom Luksemburškim v samem evropskem vladnem vrhu tistega časa.

Pokopali so jo s kraljevskimi častmi v katedrali v Pragi, vendar se je za njeno grobnico izgubila sled. Danes nas nanjo spomni v tla Andrejeve kapele vklesani napis nad katerim stoji sveča z izpisanim imenom Barbara Celeiensis.

DSC_0217