MARCEL

STARIH AVTOMOBILOV NIMAŠ V LASTI, LE VARUJEŠ JIH

ZlatkaKomentiraj

V predhodnem prispevku nam je Marcel povedal, da stare avtomobile razstavi na najmanjše možne komponente, jih obnovi in ponovno sestavi, tako da je dokončno obnovljen avto tak, kot da bi ga pravkar pripeljali iz tovarne. Avtomobilom vrne “mladost”. Zahvalil se je številnim sodelavcem in ljudem, ki so ga učili, ga spodbujali in se poleg njega potili v delavnici.

V nadaljevanju pogovora NAM JE ZAUPAL, ali je restavriranje avtomobilov naporno, zakaj ljudje restavrirajo avtomobile, ali je stare avtomobile lahko dobiti in kolikšna je njihova cena.

Je obnavljanje avtomobilov telesno naporno? Fitnesa verjetno ne potrebuješ.

Ja, je naporno, predvsem brušenje, poliranje. Vse delam ročno. Se pa pri tem delu dobro počutim, saj tovrstno delo krepi telo in psihološko pomirja. Žal, vse dejavnosti pri obnavljanju avtomobilov niso zdrave, npr. ročno čiščenje delov z nitro razredčilom ali bencinom.

Kako si dobil avtomobile, ki jih obnavljaš?

Različno. Florido sem podedoval po starem očetu. Dva druga avtomobila sem dobil od prejšnjih lastnikov. Ostale sem kupil na avtoodpadih. Nakupi na avtoodpadih imajo nekaj prednosti. Ena izmed pomembnejših je, da odpadi z registrirano dejavnostjo kot pravne in ne le fizične osebe jamčijo za veljavno kupoprodajno pogodbo in omogočajo sledljivost vozila.

Ali vsi, ki obnavljajo avtomobile, to počnejo z enakim namenom?

Ne, saj so heterogena skupina. Avtomobile obnavljam, da jih bom nekoč lahko razstavil v muzeju podobni zbirki. Tako bodo lahko čez mnogo let mladi spoznali avtomobile, ki so jih vozili v nekdanji Jugoslaviji v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ne gre mi za aplavz in pohvalo, da sem nekaj naredil, niti ne za to, da bi se s temi avtomobili vozil in bi ljudje gledali za mano. Moj namen je, da ohranjam tehnično dediščino nekdanje Jugoslavije. Avtomobili, ki so v uporabi, hitro propadajo. ob pravilni hrambi pa se lahko avto ohrani zelo dolgo. Napačno je mišljenje, da avtomobilu škodi, če ni v uporabi. Če je avto pravilno skladiščen, bo preživel tistega, ki je namenjen nedeljskim vožnjam.

Kakšne so cene starih avtomobilov, oglaševane na spletnih straneh?

Predvsem niso realne. V Sloveniji je tržišče malo. Prodajalci bi se morali zavedati, da je povpraševanje po starih avtomobilih majhno. Oglašujejo se avtomobili za 300 ali 2000 eurov, a se redki prodajo ne glede na ceno. Pred kratkim sem bral o raziskavi, ki je pokazala, da so na spletnih straneh do 25 odstotkov previsoke cene. Sicer pa je zelo težko dobiti avto, ki ga iščeš. Laže ga je dobiti na Hrvaškem kot v Sloveniji. Tudi cene so nižje.

So avtomobili, ki si jih obnovil, vozni?

Ja.

Pa jih voziš?

Ne. Razloge sem že pojasnil.

Te ljudje sprašujejo, zakaj jih ne prodaš?

To pa. Povem jim, da delam muzejsko zbirko. Ko jih ne bom mogel več imeti, jih bom nekomu predal. Starih avtomobilov nikdar nimaš v lasti, jih le varuješ in nato predaš nekomu drugemu, ki jih bo varoval naprej.

Bi v muzeju razstavil le avtomobile ali še kaj drugega?

Moja težnja je zbrati čimveč zgodovinskih virov o avtomobilih v zbirki. To so priročniki, knjige in prospekti. Zbirka naj bi poudarila idejo estetike in funkcionalnosti oblikovanja nekega obdobja, zato dodatne opreme, narejene izven tovarne, ne zbiram. Niti me ne zanimajo predelave, ki so jih ljudje naredili sami.

Z RESTAVRIRANJEM AVTOMOBILU POVRNEM MLADOST

ZlatkaKomentiraj

V prejšnjem sestavku NAM JE MARCEL ZAUPAL, da  je začel obnavljati avtomobile Zastava, ko je bil star trinajst let. Pojasnil nam je razloge, zakaj je bil in je še vedno na te avtomobile tako navezan, da zanje porabi večino svojega časa, premaguje vse telesne napore, ki jih bolj ali manj ročno restavriranje avtomobilov od njega zahteva, pogosto tvega, da se mu bo zgodilo kaj neprijetnega. Izvedeli smo, da restavrira avte za zbirko, ki bi jo želel razstaviti v muzeju.

V nadaljevanju pogovora NAM JE ZAUPAL, kako poteka obnova avtomobilov, kje je pridobil ustrezno znanje in spretnosti in s kom je pri tem sodeloval.

Marcel obnavlja avto pod budnim očesom starega očeta Maksa.

Pojasni nam, kako poteka obnova starega avtomobila?

Avtomobil popolnoma razdrem. Vsako komponento posebej obnovim, da je kot nova. Ko je avto dokončno restavriran, mora biti tak, kot bi ga pravkar pripeljali iz tovarne. Upoštevati je treba letnik in izvedbo avtomobila (GTL, CL, Skala…). Delov ene izvedbe se ne sme prenašati na druge, če niso povsem enaki.

Marcel je povedal, da obnovi vsak najmanjši del avtomobila.

Razstaviš tudi motor in električno vezje?

Seveda. Popolnoma.

Kako si pridobival znanje o obnovi avtomobilov?

Nimam profesionalne izobrazbe s tega področja. Lahko bi rekel, da sem samouk, čeprav ne smem prezreti številnih ljudi, ki so mi posredovali svoje profesionalno znanje. Moj stari oče Maks Tajnikar je bil še pred drugo svetovno vojno izučen kovač. Zelo dobro je oblikoval kovine in to znanje je posredoval tudi meni. Pri obnavljanju starih karoserij je pogosto treba izrezati kose pločevine, na katerih je rja naredila preveč škode, s kupljenimi jih ni mogoče vedno nadomestiti, saj nekaterih delov pač ni mogoče dobiti. Takrat je treba del izoblikovati.

S čim?

Orodje je preprosto: s kladivom in nakovalom. :-) Da nadaljujem: Strokovno znanje ličenja sem dobil od profesionalnega avtoličarja, Štefana Tajnikarja. Nekaj dni sem bil v njegovi delavnici, težko bi rekel, da kot vajenec, ampak bolj kot opazovalec in učenec. To znanje je tudi s finančnega vidika zelo dragoceno. Moja dejavnost je neprofitna, zato nimam sredstev, da bi za ličenje najel profesionalca. Že ličenje manj poškodovanih avtov je zelo drago, ličenje tako poškodovanih avtov, kot jih imam jaz, pa bi bilo še veliko dražje. Prvi avto mi je pomagal pobarvati brat mojega starega očeta, Jože Tajnikar, ki je imel s tem delom veliko izkušenj. Zelo sem mu hvaležen za to pomoč, saj sem še danes zadovoljen z obnovo svojega prvega avtomobila. Nobene možnosti ni bilo, da bi kot otrok sam pobarval avto tako, kot je treba.

Ročno izdelana odtočna lina na trebuhu avtomobila.

Kako je bilo z obnovo električnih vezij?

Električna vezja vedno naredim sam. Je prijetno, ko vidiš, da lučke zasvetijo in vse deluje, kot je treba. :-) Le pri prvem avtomobilu sta mi pomagala dva električarja. Sta prišla, nekaj malega zvezala in že se jima je mudilo domov. Problem je bil v tem, da sem imel takrat premalo znanja, da bi se sam lotil tega dela, zato sem kupil električno vezje v tovarni v Kragujevcu. To vezje je bilo namenjeno letniku 2008, jaz pa sem obnavljal letnik 1986, kar pomeni, da ga je bilo treba primerno prilagoditi. Ni bilo druge možnosti, kot da sem nazadnje sam vzel v roke priročnik in dokončal delo, ki sta ga električarja začela. Z mehaniki sem imel več sreče. Zahvaliti se moram mehanični delavnici Kuk, kjer so mi večkrat priskočili na pomoč. Pomagali pa so mi tudi drugi avtomehaniki.

Električno vezje

Obstaja velika razlika med restavratorjem avtomobilov in mehaniki, ličarji, kleparji …. Njihova naloga je, da ohranjajo avto delujoč za čim daljši čas in s čim manjšimi stroški. Pri restavriranju pa je pomembno, da je ob zaključku avto tak, kot je bil na dan, ko je zapustil tovarno. Ni dovolj, da je uporaben. Zelo pomembna je originalnost, na primer, mehanik mi je nekoč rekel, naj raje, kot da popravljam staro, kupim novo bencinsko črpalko. Gotovo bi bilo z vidika uporabe to pametna odločitev, ki jo pa kot restavrator nisem mogel sprejeti. Nove črpalke niti vizualno niso bile podobne tistim, ki so se originalno vgrajevale v izvedbo avtomobila, ki sem ga obnavljal. Ni mi preostalo drugega, kot da sem staro črpalko razdrl, kupil novo membrano, ponovno sestavil … Porabil sem ogromno časa (že pred tem sem jo razdrl, dal cinkat določene dele, druge opral z bencinom, jo sestavil in šele nato ugotovil, da ne deluje). Ogromno so mi pomagali tudi prijatelji. Brez njih ne bi bilo številnih lepih spominov, ki jih imam predvsem na začetke delovanja svoje delavnice.

Avto, sprejet v delavnico za obnovo.

Koliko znanja o obnavljanju avtomobilov si pridobil s pomočjo literature?

Nekaj napotkov že dobiš v priročnikih, ki so posredovani kupcu ob nakupu avta. Servisne knjige so tudi vedno dobrodošle.

Koliko so koristne televizijske oddaje o obnovi avtomobilov? Opažam, da je teh oddaj na tujih kanalih veliko.

Nič! Te oddaje, ki jih gledaš na Discovery Channel, predstavijo obnovo avtomobilov ali celo njihovo predelavo kot show. Delajo z avtomobili, ki jih ni težko dobiti na njihovem trgu ali so še vsaj deli zanje dostopni. Potrebuješ le kovček denarja, prebarvaš karoserijo in nakupiš nove dele pa imaš obnovljen avto. Pri nas je restavriranje veliko zahtevnejše, sploh zaradi slabih komercialnih povezav marsičesa ni mogoče dobiti. Novi deli se večinoma ne proizvajajo več, tako da lahko trdim, da približno v 95 odstotkih uporabljam prenovljene rabljene avto-dele. Poleg tega se razlikujejo tudi postopki obnove, saj se pri nas uporabljajo drugi materiali, tj. laki, razredčila ipd. Ni pomoči: treba je natančno brati navodila na pločevinkah. :-)

Je možno dobiti uporabne informacije na googlu?

Ah, google o tem ve zelo malo. :-) Obstajajo pa viri, kot so priročniki, katalogi, fotografije, kosovnice, reprodukcije, seznami ipd., kjer je natančno napisano ali narisano, katere dele in opremo ima določen avto.

Obnovljen motor

Bi lahko rekel, da je restavriranje avtomobilov ne le obrt, ampak gre tudi za raziskovalno delo?

Absolutno. Na primer, imam stol, zanj vem, da je imel vzglavnik, vendar obstajata dva tipa vzglavnikov: višji in nižji. Kako ugotoviti, kateri je pravi? Preučim literaturo, primerjam luknje na sedežu za vzglavnik, primerjam slike avtomobilov ipd. Nekaj podatkov lahko dobiš tako, da avtomobile primerjaš med seboj. Če imajo vsi avtomobili določenega modela enake npr. letvice, sklepaš, da jih je imel tudi ta, ki ga obnavljaš.

Vsak cinkan delček je treba ponovno prevleči s cinkom.

TO SO AVTOMOBILI, KI JIH HOČEM IMETI

ZlatkaKomentiraj

S svojim petindvajset let starim sinom Marcelom, diplomantom Filozofske fakultete v Mariboru in študentom druge stopnje filozofije in umetnostne zgodovine sva se pogovarjala o njegovem obnavljanju avtomobilov. ZAUPAL NAM je naslednje:

Pogrešaš minuli čas: čas, ko si bil še majhen, oziroma čas, ko še sploh nisi bil rojen?

Težko je govoriti o času, ki ga nisem živel ali sem ga živel, ko je že propadal. Nekatere stvari iz tega časa vsekakor pogrešam. Tisto, kar je tako lepo pri mojem delu, je občutek, da čas ne mineva. Čeprav se avtomobili, ki jih obnavljam, menjujejo, uporabljam vsako leto isto orodje v istih prostorih. Obnavljanje starih avtomobilov ti daje lep občutek kontinuitete in tradicije.

ZAUPAJ NAM, s čim se ukvarjaš.

Od sedemnajstega leta se ukvarjam z restavriranjem klasičnih avtomobilov. Že pri trinajstih letih pa sem obnavljal posamezne dele avtomobilov, kot so vrata, sedeži ipd.

Marcel, star trinajst let, pri svojem prvem odkrivanju avtomobilske konstrukcije.

Katere avtomobile restavriraš?

Trenutno restavriram Zastave 101 in Zastave 128. Pripravljam muzejsko zbirko, ki bi naj obsegala vse modele tipa 128 in vse modele tipa 101 druge serije, torej proizvedene po letu 1982. Rad bi prikazal razvoj teh avtomobilov od italijanskih korenin pri Fiatu do poznejših modelov, proizvedenih v Kragujevcu. Kasneje bi rad zbirko še razširil z modeli, narejenimi na osnovi Fiata 125 in 124. Čeprav so se ti modeli licenčno proizvajali pod različnimi znamkami, so nekoč vsi spadali v program Fiatovih avtomobilov šestdesetih let 20. stoletja.

Zakaj si se odločil za restavriranje prav teh tipov avtomobilov?

Najbolj me je pritegnilo oblikovanje, vedno pa me je tudi zanimalo, kakšni so bili kot novi. Ko sem začel restavrirati avtomobilske dele, se je to zgodilo povsem spontano, saj je moj najboljši prijatelj našel nekaj te krame v gozdu in jo privlekel domov. Od tam je bil preskok na restavriranje avtomobilov logičen. Je pa res, da je bila takrat idealna priložnost za to odločitev. Eden izmed razlogov je, da so bili ti avtomobili še dosegljivi – ljudje so jih želeli prodati, nekaj jih je bilo možno najti na odpadih. Poleg tega sem se zavedal, kot si rekla, minulega časa. Že takrat sem vedel, da bi iz tega časa najbolj pogrešal prav te avtomobile.

V čem so ti avtomobili zate tako posebni?

Kot otrok sem primerjal stare avtomobile, ki so se opuščali, in tiste, ki so prihajali na tržišče. Stari so me pritegnili zaradi stilističnih potez. Vključujejo ravne, ostre linije, veliko je kromiranih detajlov, s tehničnega vidika so preprosti, a veliko bolj funkcionalni. Elektronike je pri njih relativno malo. So lahki, majhni, za tisti čas razmeroma varčni in glede na dimenzije zelo prostorni. Zanesljivost je sicer bila precej manjša kot pri današnjih avtomobilih, a to odtehta dejstvo, da so bili ti avtomobili zelo vzdržljivi, odporni na slabo gorivo, slabe ceste in včasih tudi na zelo neodgovorne lastnike. :-) Tudi pri novih avtomobilih mi je všeč koncept male limuzine. Kot se je okoli leta 2000 spreminjalo življenje, so se spreminjali ljudje in vzporedno s tem “socialnim prostorom” se je spreminjal tudi dizajn avtomobilov. Starejši avtomobili so bili prilagojeni človeku, ki je bil v primerjavi s sedanjim bolj umirjen in vpet v rutine, njegovo življenje pa je teklo počasneje. Svet v času starih avtomobilov se mi je zdel preprostejši in varnejši od sveta, ki smo ga živeli in ga še živimo danes. Hkrati pa je bil tudi pristnejši in bolj domač. To je bil čas, preden je človek postal velik potrošnik, avto pa potrošni material. Vsekakor so me ti avtomobili spominjali na čas, ko je bila družba drugačna. Z ljudmi se je spremenilo tudi oblikovanje. Na primer, BMV 3 (E36) iz leta 1990 se mi je zdel agresiven, drzen, celo nevaren avto, medtem ko na primer Zastava 101 deluje ljubko in prijazno – kot zvest psiček. :-)

Marcel z avtomobilom Zastava 101 GTL – pred obnovo.

Marcel z istim avtomobilom Zastava 101 GTL – med obnovo.

Kakšni so bili tvoji začetki obnavljanja avtomobilov Zastava 101 in Zastava 128?

Ko sem bil star trinajst let, sem začel na odpadih kupovati avtomobilske dele, tudi star razbit avto sem kupil. Obnovil sem te dele in si jih tako pripravil za kasnejše restavriranje starih avtomobilov. Dejansko nisem imel nobenih možnosti, da bi že takrat restavriral cel avto (nisem imel primernih prostorov). Za sedemnajsti rojstni dan sva se z očetom peljala v Domžale, kjer sva na odpadu za 150 evrov kupila popolnoma razbito Zastavo 101. Z avto-vleko so mi jo pripeljali domov in s starim očetom sva jo obnovila.

Si že pri trinajstih letih vedel, katere avtomobile boš zbiral, ali so bili tvoji začetki obnavljanja avtomobilov predvsem povezani z željo, da bi imel svoj avto, oziroma ti je bila všeč sama dejavnost, kot je brušenje, lakiranje ipd.?

Vedel sem, kakšen avto hočem, čeprav nisem vedel zakaj prav takšnega. Vedel sem, kateri avtomobili so mi všeč, preden sem jih začel restavrirati. Zanimivo je, da so mi ti avtomobili všeč še danes. Ko sem končal z obnovo prve Zastave 101, so me ljudje kar naprej spraševali, zakaj prav Zastava 101. Nekaj ljudi mi je reklo: »Zdaj ko znaš, zakaj ne obnoviš avto, ki je nekaj vreden?« Mislili so, da nimam možnosti za nakup dražjega avtomobila (kot so bili razni ameriški avtomobili višjega cenovnega razreda). Rekli so: »To si zdaj naredil, ampak kaj si v resnici želiš obnavljati?« Težko sem jim dopovedal, da si ne želim nič drugega. Ne obnavljam avtomobilov Zastava zato, da bi se učil na njih, ampak ker so mi zelo všeč – to so avtomobili, ki jih hočem imeti.