DUNAJSKI MARATON 2015

Pred več kot 2500 leti je Fedipij ( Ali mogoče mu je bilo ime Filipid? Še danes se ne ve.) nekaj ur tekel  iz Maratona v Atene, da bi prenesel sporočilo. Danes bi lahko v nekaj sekundah napisal SMS. In kakšno sporočilo prenašajo danes številni tekači maratona  s tekom namesto z SMSi?

DSC_0403

Na Dunaju je bil eden za vsak meter, ki ga je Fedipij pretekel.

Pri takšni množici je seveda dobra organizacija nujna. In na Dunaju je bila Odlična z velikim O.

DSC_0027

 Vse se seveda začne s startnimi številkami.

Nadaljuje pa naslednji dan s krepčilnim spancem, zajtrkom in odhodom na start. Takrat se pojavi prvo vprašanje: Pa kaj jim je tega treba? Ozreš se okoli in dobiš nedvoumni odgovor, čeprav  sam ne veš od kje: Pa še kako jim je treba! Fedipijevi tovariši se s takim vprašanjem zagotovo niso ukvarjali. Prav tako niso imeli na razpolago aplikacije za mobilni telefon, s katero bi s pomočjo čipa, GPSa in mobilnega telefona spremljali njegovo lokacijo njegov povprečni čas na posameznih odsekih in čas njegovega prihoda v cilj.

Start na Dunaju je veličasten. Ob reki Donavi steče reka ljudi ob zvokih dunajskega valčka Na lepi modri Donavi. Razširi se vse povezujoča glasba in vse povezujoča človeška energija.

DSC_0424

Drugo in naslednja vprašanja se pojavijo takoj po startu: Ali sploh in s kom tekmujejo maratonci ? S sabo? S progo? Z drugimi tekmovalci ? S časom? Verjetno ima vsak svoj odgovor. Ali ga vsaj išče. Med tekom. Bijejo bitko s svojimi mislimi, nasprotniki, motivi in interesi. S svojim telesom in njegovimi potrebami. In ko ob progi zagledajo sotekača, soborca, sočloveka, ga vzpodbujajo, mu pomagajo, ga bodrijo. Ko sami omahujejo, dobijo vzpodbudo nazaj. In tako do cilja.

DSC_0502

Na dunajskem mestnem maratonu me je dobesedno ovila rdeča nit dogodka z vedenjem, da vsak posameznik in vsi skupaj, vsi za enega in eden za vse, tečejo v dokaz miroljubnega sobivanja in osebne svobode , ki je neodvisna od nacije, vere in barve kože. Mi smo Evropa je bil slogan organizatorjev, izpod udarcev športnih copat ob asfalt dunajskih ulic pa je glasno odmevalo: Mi smo svobodni ljudje. Zmagali smo.