POROČILA SE BOVA!

Torej, poroka bo! Moje sanje, želje in upi se bodo uresničili. Bila sem tako srečna in ponosna, da se niti za trenutek nisem mogla znebiti nasmeška na obrazu.

Nastopil je čas, da se vrneva domov, ter čas, ko bova veselo novico oznanila najbližjim. Kupila sva nekaj steklenic Aperola, ki je zraven penine glavna sestavina Aperol Spritza, pijače, ki jo je bilo mogoče opaziti na skoraj vsaki mizi beneških restavracij in lokalov. Tudi na najini. Poklicala sva domov, sporočila, da sva na poti ter naročila staršem, da naj postavijo steklenico penine v hladilnik, saj jo bomo potrebovali za pripravo Spritza (pa še za nekaj drugega).

Ker je bila najina pot domov dolga in zaradi izrednih zimskih razmer počasna, sva imela veliko časa za prve načrte najinega dne. Vsak trenutek se je pojavilo novo vprašanje, kot je kdaj bo poroka, kje se bova poročila, kdo bo poročna priča, koliko svatov bova povabila, kje poročno slavje sploh bo. Na nekatera vprašanja sva odgovorila hitro, za več njih pa sva ugotovila, da bodo še trd oreh.

Ko sva v poznih večernih urah prispela nazaj, sva takoj za tem obiskala domače, da sva jim sporočila novico, ki je bila zelo dobro sprejeta. Bodoča tašča je priznala, da je nekaj sumila. Brskala je celo po Facebooku, da bi našla kakšno zgovorno sličico. Kljub temu, da sva skrivnost še komaj držala zase pa sličice ni bilo. Odprli smo dobro ohlajene penine in nazdravili najini sreči. Prijetno utrujena sva se vrnila domov, o dogodku obvestila še prijatelje in srečna zaspala, prvič kot zaročenec in zaročenka.

Naslednje jutro so me sodelavci v službi hecali, da so predvidevali, kaj se bo zgodilo ta vikend, saj so mojega dragega opazili v zlatarni. Novice so se hitro razširile tudi v njegovi službi, saj je prejel čestitke še preden je prispel do pisarne.

DSC_0303

V naslednjih dneh sva nazdravila tudi s prijatelji in ob tem prejela tudi prva zaročna darilca. Vesele trenutke pa smo ovekovečili s »selfijem« 🙂

DSC_0312 DSC_0334