MOŠKI S ČRNO KAPO NYC

Veljko nosi: hlače Zara, majico Armani Jeans, majico s kapuco H&M, usnjeno jakno Armani Jeans, kapo NYC, copate Guardiani Sport, uro Cerruti 1881, pas Hugo Boss, očala Ray Ban in torbo Kata.

Fotografirala sta Zlatka in Iztok.

DRUGI DAN V NEW YORKU

Snežana nosi: hlače in bluzo Jones, jopico Guess by Marciano, verižico Luisa Spagnoli, brezrokavnik Marella, sončna očala Glitter, torbico Michael Kors, čevlje Tosca Blu, prstan in zapestnico Schoefell, gel na nohtih Catherine. Fotografirala sta jo Zlatka in Iztok.

SREČANJE Z BLOGERKAMI V NEW YORKU

Petindvajsetega aprila je bila v New Yorku organizirana prodaja oblačil “iz omare” modnih blogerk. To naj bi bil prvi tovrstni dogodek v okviru priljubljene internetne aplikacije Depop, preko katere lahko izbirate, lajkate, komentirate in kupujete oblačila, obutev in modne dodatke. Na internetni strani Depop sem lahko prebrala slavna imena blogov, kot so The Blonde Salad (katerega avtorica je Chiara Ferragni, sicer študentka prava, ki je s svojim blogom in drugimi spremljajočimi dejavnostmi leta 2014 zaslužila 8 milijonov dolarjev in ima v ekipi dvanajst ljudi), Song of Style (avtorica je Aimee Song), Le Happy, Nylon Magazine, One Dapper Street, Just Another Blog, Steven Onoja, Denny Balmaceda, I Hate Blonde, Miss Alissa, Amy Marietta, Retroflame, Hello Light Foot in drugih, ki naj bi bili zastopani na dogodku.

Od dogodka nisem veliko pričakovala. Prepričana sem bila, da bodo modne blogerke poslale na dogodek eno ali več sodelavk z oblačili, ki so se jih že naveličale. To, kar sem videla, ni bilo daleč od mojih pričakovanj. Prodaja se je odvijala v dvorani starega poslopja, na osemnajsti ulici in deseti aveniji. Tam je bilo nekaj miz in obešalnikov, na katera so dekleta (za katera verjamem, da imajo modni blog ali vsaj sodelujejo pri enem od njih) razstavila oblačila, obutev in pokrivala, ki so jih želela prodati. Dekleta so si bila podobna: mlada, simpatična, s podobnim stilom oblačenja (npr. kratko črno krilo, črn plašček, čevlje s platformo in obvezen črn klobuk s širokimi krajci). Morda bi videla in doživela na dogodku veliko več, če ne bi po napornem turističnem urniku tja prispela le dobre pol ure pred zaprtjem.

Ko sva se s Snežano s tremi blogerkami in blogerjem fotografirali, pa sva opazili naslednje: bili so živahni, razigrani, v trenutku so pred objektivom “padli v neko drugo zgodbo”. Profesionalno so odigrali svojo vlogo “modne blogerke/blogerja”, ki je vzornica/vzornik milijonom mladih, ki si prav tako želijo biti lepi, modni in zabavni, zato vsakodnevno spremljajo njihove modne nasvete. Ker je med njimi gotovo več deklet kot fantov, predpostavljam, da s klikanjem, komentiranjem in lajkanjem njihovih blogov predvsem nekaterim blogerkam prinašajo dohodek.

Fanti, ki jih je bilo na dogodku precej manj kot deklet, so jasno izražali svoje navdušenje nad modo s stilom oblačenja.

Večina oblačil, tako tista na blogerkah in njihovih spremljevalcih kot tudi na obešalnikih, so bila nižjega ali največ srednjega cenovnega razreda. Kljub temu pa znajo blogerke, še posebno pa njihovi fotografi ali fotografinje na fotografijah ustvariti čudežno lepoto.

S Snežano sva bolj kot pri brskanju med obešalniki uživali pred fotoaparatom. Posneli sva fotografije in jih poslali na najin elektronski naslov.

Če ne bi tako zelo ljubila svojih oblačil, da se od njih nikakor ne morem posloviti, čeprav nekaterih že desetletje nisem oblekla, bi z veseljem posnemala njujorške blogerke in priredila “dogodek prodaje iz polne omare” – že zaradi zabave.