DEKLIŠČINA/FANTOVŠČINA

Juhu, dekliščina je tu!  S puncami smo se dogovorile, da bomo skupaj preživele cel poslovilni vikend, kar pa je prineslo veliko usklajevanja, prilagajanja in odrekanja, saj je težko poiskati takšen konec tedna, da bodo imele vse čas. Pa smo ga našle! Slab mesec pred poroko. Tudi fantje so si izbrali isti termin za svoj vikend, s to razliko, da so oni pričeli z rajanjem že dopoldne, me pa popoldne, saj smo še bile nekatere v službah.

image-1b5e681e5648c46904388ee8b87155b493f815f9a5d7c6e25e28831ec5d3dfad-V

Nekaj ur preden sem končala z delom, je prišla moja priča po moj avto, da so ga udeleženke dekliščine lahko malo preuredile. In sicer tako, da je bil v stilu s prihajajočim vikendom. Po službi je prišel del ekipe po mene. Okrasile so me z lento, broško z napisom »bride to be«, na glavo pa so mi posadile šlajer in kronico. Posedle so me na »prestol« na sovoznikovem sedežu in pripravljene smo bile za na pot. Odpravile smo se proti Ljubljani in po poti nazdravile s penino. V Ljubljani je drugi del ekipe okrasil stanovanje, v katerem smo tisto noč prenočile. Pripravile so okvir in tablice za fotografiranje, družica Urška pa je spekla prav posebne piškote v obliki modrca in spodnjih hlačk. Moja naloga je bila, da po Ljubljanskih ulicah prodam čim več piškotov, pri čemer so mi punce seveda zelo pomagale. Malo pa so si me tudi privoščile, saj sem pred več deset glavo množico mogla izvest »plesno točko« z breakdance skupino, ki je tisti večer nastopala v centru Ljubljane.

DSC_0465

image-92ddb429f0ed0b7142fa3b862e9aeac92b5dde0919525db7b13c1022f4063366-V

image-adbb64e5291a4ae2aba05f34aeb350a2a7bf613b933ff346eed3c0c4b6f75ea1-V         image-24e556bcb92b2c04f55bbe49ae35c187a357e0e53184840cded4b27c8f1b0772-V

image-c9b81b6795306bead0f47887f0fefb8ef7c0dd7c85ab072a2da5bab6c877f042-V

 

Po prodajnem pohodu smo noč zaključile z zabavo  v enem izmed Ljubljanskih klubov. Naslednje jutro smo se po okusnem zajtrku odpravile proti Slovenski obali, kjer je sledil relaksacijski  dan..

Malo smo se sproščale na plaži, se okrepčale s kosilom in se počasi odpravile v Thalaso spa Lepa Vida, kjer se je razvajanje le še stopnjevalo. Z izkupičkom prejšnjega dne smo se udeležile ženskega večera, ki je trajal od osmih zvečer pa vse do polnoči. Sprejeli so nas s kozarcem penine z jagodo, nato smo se kopale v bazenu s slanico, vsaka posebej se je sproščala z masažo hrbta, se namakala v jaccuziju, za na konec pa so nam pripravili še slasten prigrizek. Presenetila nas je nevihta ki je precej znižala temperature, zato smo se odpravile kar proti apartmaju v centru Pirana, ki je bil v stilu babičine hiše. Ambient nam je vbudil različne občutke. Malo domačnosti pa tudi nekaj strahu ker je hiša spominjala na kakšno iz grozljivke.

image-0fcb437182473954de5830c2682fbca9609234d99696f72d7cf3670cfa34f696-V

image-9dd4889bb96b7282eab6301391614d145981a37df626f7d8b2f0f77bc832af57-V

Po uspešno prespani noči smo si privoščile še zajtrk in kavico v centru Pirana, potem pa smo se počasi odpravile proti domu, saj je bilo vreme preslabo za namakanje v morju.

image-ca3969d7be3c610153ae537d5397319cb397364fcbee0d6b831ac59c828d7204-V

Fantje so svoj vikend preživeli v Portorožu, pa vendar mislim, da smo jim malo manjkale, saj so se kljub uspešnemu skrivanjem v grmovju dan prej, ko smo me bile v Portorožu, naslednji dan v nedeljo vseeno pojavili v Piranu.

PRIJAVA POROKE

Najina poročna lokacija je že izbrana, rezerviran je tudi prostor za slavje, seznam gostov je napisan, moja obleka počasi nastaja. Potrebujeva pa še najpomembnejše za poroko, brez katerih obred pač ni mogoč – matičarja in župnika.Preden sva lahko razposlala predvabila, sva morala opravit še obisk pri duhovniku in na matičnem uradu, da sva  prijavila poroko. Ker še dragi ni »zaprosil« svoje poročne priče, teh obiskov seveda nisva mogla organizirati. Za pričo je izbral svojega prijatelja Tadeja, hkrati novopečenega partnerja od moje priče. Zadnji trenutek, dan prej, preden smo šli obiskat matičarja, mu je ženin postavil vprašanje, katerega odgovor je bil seveda pritrdilen. Tadej sploh ni mogel skriti presenečenja, veselja in ponosa.

aba4f468d7965caaf2fefb1dc7cea32c5ba8843a78f488479096214b7c47b1bd

 

Tako, pa je poročna ekipa pripravljena za obisk matičarja. Naslednje jutro sva se z Jernejem še morala ustaviti v župniščih, kjer sva bila krščena, saj sva potrebovala krstne liste oziroma potrdila, da imava pridobljene vse zakramente in da še nisva bila poročena, saj župniki to vse še vedno lastnoročno vpisujejo v krstne knjige. Potrebovala sva tudi dovoljenje, da se lahko poročiva izven matične župnije. V župnišču, kjer sem bila jaz krščena je potekalo vse hitro in gladko, pri Jerneju pa smo ugotovili, da so iz župnišča, kjer je opravil zakrament svete birme, pozabili to sporočit v župnišče, kjer je bil krščen, tako da po njihovih dokumentih ni bil primeren kandidat za sklenitev cerkvene zakonske zveze. Še dobro, da živimo v tako majhni državi, da se vsi duhovniki med seboj poznajo in so tako hitro uredili, da bo cerkvena poroka sploh možna.Med sedenjem v župnišču in listanjem knjige, v katerih so bila nekaj mesecev po rojstvu zapisana najina imena, sem se začela zavedati, da je to res nekaj velikega in pomembnega v življenju, ker bo po poroki moje ime kmalu pripisano k njegovemu in obratno.

Ko sva pridobila vso potrebno dokumentacijo, sva pobrala priči, ki sta naju že nestrpno pričakovala in odpravili smo se proti Rogaški. Ker je bila upravna enota v Rogaški Slatini na ta dan zaprta, je bilo potrebno prijavit poroko v matičnem uradu v Šmarjah pri Jelšah. Prispeli smo ravno v času malice uslužbenke, zato smo nekaj časa preživeli v čakalnici, kjer je napetost počasi naraščala. Počutila sem se, kot da čakam na zobozdravnika, čeprav sem vedela, da ne bo bolelo 🙂

Ker bo civilni obred izven matičnega urada, ga bo potrebno plačati. Na srečo pa na najin dan ne bo nobene druge poroke, tako, da nisva omejena s časom in si lahko vse organizirava po svojih željah. Zabeležili smo naše podatke, podpisali dokumente in poroka je bila prijavljena.

71cc5df0406183138ac56226d6b99041da10f1587ab25802f61b8b4610030609

DRUŽICE

Čeprav družice niso tradicionalne na slovenskih porokah, se kljub temu v zadnjem času pogosto pojavijo. Načeloma velja, da so to mlajše punce samskega stanu, vendar že primerne starosti za poroko. Njihova naloga je, da pomagajo pri organizaciji poroke in pri sami poročni slovesnosti. Ker si brez pomoči prijateljic ne predstavljam priprav na poroko, sem se odločila,da bodo zraven priče ob meni tudi družice. Ta dogodek bo prav tako za njih nekaj posebnega, saj sem prva izmed nas, ki se bo podala v zakonski stan.

Prav tako kot priči sem tudi jim pripravila škatlice z vprašanjem »Ali bi bila moja družica?«. Vse so z veseljem privolile.

IMG_0944

Imele smo že prvi »sestanek«, kjer je debata tekla o tem, kako naj poteka protokol, kaj vse je potrebno pripraviti pred poroko, kakšne bodo njihove dolžnosti na poročni dan, in kakšne obleke bodo nosile. Ugotovile smo, da bo zadnje najtežje realizirat, saj so to štiri različne osebe, z različnimi stili, različnimi postavami in je skoraj nemogoče poiskat obleko, ki bi se vsaki posebej popolno prilegala. Čeprav morajo družice nositi obleko, ki jo izbere nevesta, saj s tem pokažejo spoštovanje do nje, si želim, da bi se na poroki dobro počutile in jih ne želim spraviti v neprijetni položaj z neprimernimi oblekami.

sestanek družice

Do poroke nas še čaka kar nekaj sestankov in ustvarjalnih delavnic, nakupov ter neizbežna dekliščina, ki jo punce skupaj s pričo že pridno načrtujejo.

POROČNA LOKACIJA

Z zaročencem se želiva poročiti izven domačega Maribora, vendar pa nekje na območju Štajerske. V dvorani za poročno slavje potrebujeva okrogle mize za 120 svatov. Dvorana za svatbo deluje dosti bolj svečano, če gostje sedijo pri okroglih mizah, kot pa pri klasični razporeditvi.

Ker bo poroka sredi septembra, le ta pa nam lahko prinese tudi nižje temperature in nas s tem negativno preseneti, se na koncu nisva odločila za šotor, kot je bilo sprva načrtovano. Resnično si ne želim, da bi si svatje in midva najino poroko zapomnili po premraženosti, kaj šele po tem, da bi bili premočeni v primeru dežja.

Veliko poročnih lokacij sva si ogledala na spletu, nekaj pa sva jih tudi obiskala. Bila sva v Zrečah, v Kidričevem, Slovenski Bistrici in njeni okolici, a povsod je nekaj manjkalo. Večinoma so bile to okrogle mize, ponekod naju je zmotila okolica ali prevelika oddaljenost od cerkve. Ker bova imela tudi cerkveni obred, si želim, da bi se predvsem dalo opraviti vse na istem mestu, da se svatje ne bi rabili odreči kakšnemu kozarčku, ker bi jih še čakala pot do poročnih obredov.

In končno sva jo odkrila, čisto na robu Štajerske … Rogaško Slatino, znamenito zdravilišče z več 100-letno tradicijo, s čudovitim zdraviliškim parkom obdanim z mogočnimi zgodovinski zgradbami, ki ustvarjajo popolno ozadje za poročne fotografije.

IMG_1101

Svatba bo v Aninem dvoru, novem, kulturno-turističnem središču s prelepo dvorano, z okroglimi mizami in kristali, ki visijo iz stropa. Čeprav je Anin dvor v bližini parka in hotelov, je vseeno odmaknjen od turističnega vrveža in nam nudi zasebnost pred radovednimi pogledi mimoidočih. Za večerjo in catering  pa bo poskrbelo osebje iz gostišča Jurg. Dobrote izpod njihovih rok sva letos že poizkušala na Tednu restavracij.

IMG_1750  IMG_1755

Cerkveni obred se bo odvil v kapelici neoromanske oblike, imenovane sveta Ana, ki je bila leta 1926 obnovljena s strani Jožeta Plečnika, civilni obred pa bo v poročni dvorani v kulturnem domu, na drugi strani parka.

IMG_1751    IMG_1094

Svatje lahko svoja vozila pustijo v garažni hiši, v neposredni bližini Aninega dvora, kjer jih na varnem počakajo do konca poroke. V kolikor pa se odločijo, da bi prespali v Rogaški Slatini imajo tudi možnost nočitve z zajtrkom, po zelo ugodni ceni.

NAČRTOVANJE POROKE

Kljub temu, da sva že povlekla rdečo nit poroke in sva vedela kakšen »outfit« si na najin dan želiva, izpisala seznam svatov, najino stanovanje pa spremenila v poročno dvorano, ko sva preizkušala vse vrste origamija iz papirnatih servetk, je bila najina poroka še vedno v oblaku.

IMG_1548

Spraševala sva se, ali naj se poročiva letos in se drživa roka 12 mesecev po zaroki, ali prestaviva poročni datum na naslednje leto ter s tem pridobiva več časa za načrtovanje in varčevanje. Padla je odločitev, da bo poroka kar letos. To pa je pa prineslo velike težave z iskanjem prostega termina. Odločila sva se, da se bova poročila 15. avgusta, saj nama tako ostane dovolj časa za načrtovanje poroke. Upala sva, da bo ta termin zaradi praznika manj zaseden, in  ker so uradi zaprti, se ga verjetno marsikateri par izogiba, pa še za obletnico bi tako vsako leto imela prost dan. Že pri prvem gostišču sva doživela šok, ko so nama povedali, da so zasedeni od začetka maja pa do začetka oktobra, ter da imajo nekaj terminov zasedenih že v naslednjem letu. Podobna zgodba je bila pri vseh ostalih. Ko sva že mislila, da nebo nič iz letošnje poroke, so nama v enem gostišču ponudili poročno slavje v njihovem šotoru, ki ga nameravajo letos prvič postaviti in tako imajo še nekaj prostih terminov. Takoj sva sprejela ponudbo ter rezervirala šotor za najin termin.

Odlično, imava prostor za zabavo, ki bo z mojimi pom-pomi izgledal fantastično. Šotore v beli barvi se namreč da super dekorirat. Pa gremo dalje … Poročni band. Ker sva bila pozna s samo organizacijo, sva imela s skupino, ki bi igrala na najini poroki, podobne težave kot z gostiščem. Vsi, ki so nama bili všeč, so bili zasedeni. Čeprav se nekako zavedam, da brez harmonike naj ne bi bilo prave slovenske poroke, sva se vseeno odločila, da bi raje imela skupino, ki igra raznovrstno glasbo, tako da bi bilo za vsakega nekaj, pa tudi sama nisva velika ljubitelja polke, tako da sva se izogibala raznoraznim ansamblom. Po dolgem iskanju sva le našla super band, ki pa je imel malo višjo ceno, kot sva pričakovala, saj je termin v času dopustov. Rezervirala sva še fotografa in make-up artistko. Izgledalo je, da se bo vse izšlo v najlepšem redu, dokler nisva ugotovila, da se bosta istega dne poročila tudi prijatelja. Ona dva bi sicer imela zelo opravičljiv razlog, zakaj se najine poroke ne bosta udeležila, bi se pa pojavil problem pri svatih, ki bi se morali odločiti, katere poroke se bodo udeležili. Ker želiva, da bi se poroke lahko udeležili vsi povabljeni, in ker imata na ta datum tudi obletnico, sva se odločila, da bova prestavila datum najine poroke.

Pa sva bila spet na začetku … Po več tednih sva končno uskladila skupino, prostor, fotografa in maskerko, s tem da sva zamenjala lokacijo poroke in poročni band, saj je bila prva izbira že zasedena. Datum poroke je torej prestavljen za skoraj celi mesec …

Počakati morava še odgovor matičarja in žegen župnika, da lahko željeni datum končno potrdiva.

Ugotovila sva, da načrtovanje poroke res ni enostavna stvar, ampak imava pa spodbudo pujska, ki naju vsaki dan pridno spomni, da se morava letos kakšni stvari odreči. Prav tako pa mu družbo dela kartica z napisom »VSEMU BOVA KOS!«.

IMG_1537

LOV ZA POROČNO OBLEKO

Pa smo šle …

… na poročni sejem ter na prvo pravo pomerjanje poročne obleke. Tina je prišla pome in me presenetila s super primerno beležkico, za načrtovanje tistega dne; poročnim dnevnikom, v katerega že pridno zapisujem vse svoje raznorazne ideje, načrte in ponudbe (bend, poročna dvorana, slavnostni meni za svate …).

IMG_5078

Po poti sva pobrali še družici Mašo in Katjo, ter se podale proti Zagrebu. Malo pred ciljem smo ugotovile, da smo bile brez radia, kar kaže na to, da v avtu ni bilo niti trenutka tišine 🙂 Bile smo polne pričakovanj, izmenjale smo si veliko zabavnih in smešnih zgodbic, ki so nas nasmejale do solz.

IMG_0356

Na cilju so, še preden smo uspele najti prvo kavarno, da bi si za začetek privoščile skodelico vroče kave, našo pozornost pritegnile različne stojnice, na katerih so ponujali vse za poroko. To pomeni od poročne fotografije, glasbe, poročnih prstanov, tiskovin, torte, oblek … Z velikim zanimanjem smo opazovale razstavne eksponate, jemale letake s poličk, s telefoni pa smo tam, kjer je bilo to dovoljeno, pofotkale vsako zanimivost in zanimivo idejo. Naenkrat smo bile polne zamisli in reklamnega materiala ampak še vedno brez kave. Skočile smo na hitro kavico v najbližjo kavarno, saj se je nevzdržno bližal že čas za pomerjanje oblek. Obleke sem pomerjala v trgovskem centru Wedding City, kjer imajo poročni salon. Za salon je obvezno potrebno rezervirati svoj termin. Le tega pa je bilo zelo težko dobiti, za kar so bili krivi sejemski dnevi, kjer so termini precej hitro zasedeni.

IMG_5010

Čeprav smo bile nad svetovanjem in »postrežbo« osebja zelo razočarane, smo kljub temu v samem salonu zelo uživale. Približno sem že vedela, kakšno obleko želim, ampak sem se vseeno odločila, da bom pomerila čim več različnih modelov, da vidim kateri mi najbolj paše. Ko smo izbrale nekaj primernih »kandidatk« se je začelo pomerjanje. V garderobi mi je pri preoblačenju pomagala prodajalka, dekleta pa so med tem časom nestrpno čakale na vsak moj hod.  Brez večjih težav smo se odločile za favoritko.

Katera je pa vaša?

demetrios -gr263
Demetrios – gr263
demetrios - gr261
Demetrios – gr261
sophia tolli - mirri
Sophia Tolli – Mirri
david tutera luca
David Tutera – Luca
davit tutera gia
Davit Tutera – Gia
david tutera adalynn
David Tutera – Adalynn
sophia tolli - fuchsia
Sophia Tolli – Fuchsia
ronovias - brandir
Pronovias – Brandir
sophia tolli - leigh
Sophia Tolli – Leigh

 

Po napornem dnevu, ki je minil kot bi trenil, smo si privoščile še »running sushi«, s katerim smo najprej nahranile svoja lačna usta, nato pa še oči, tako da smo se več kot site odpravile nazaj proti domu.

TINA

Potem, ko sva najino zaročno zgodbo že večkrat ponovila, skupaj z vsemi podrobnostmi … Od tega, da sem skozi njegovo jakno otipala škatlico s prstanom, – kateri je dobil ime »ključ od   avta« – ki ga je imel ves čas pri sebi in ga skrival pred menoj pa do tega, da sem za en dan prestavila datum zaroke, saj me, kljub vztrajnemu prepričevanju (v soboto ponoči pa res ne!) ni spravil s hotelske sobe na most, na katerem sva bila tisti dan vsaj trikrat. … sva se začela spraševati kako naprej. Dragi je vizualne podrobnosti poroke prepustil meni. Vse moje ideje in sličice popolne poroke so postale nepopolne, in ugotovila sem, da bodo pred mano še odločitve, ki mi bodo delale težave. Zato potrebujem nekoga, na kogar se lahko zanesem, nekoga ki mi bo vse dni do poroke stal ob strani. Nekoga, ki dovolj dobro pozna mene in naju, najine pomanjkljivosti in prednosti. Nekoga ki naju spoštuje in ki bi z veseljem pomagal pri načrtovanju najinega posebnega dne. O poročnih pričah sva se pogovarjala že par mesecev pred zaroko. Ugotavljala sva, kdo bi bil ustrezen kandidat za to nalogo, komu bi to največ pomenilo in na koga bi se lahko najbolj zanesla. V Zagrebu se je pred kratkim odvijal poročni sejem, ki sem ga tako ali tako nameravala obiskati, da bi lahko pomerila prve poročne obleke, to pa seveda izključuje prisotnost ženina, tako da sem na izlet povabila prijateljice. Zdelo pa se mi je prav, da pred tem obvestim, oziroma prosim mojo »izbranko«. 58de36a8fb2fcdf0b422d951d52e9f0e895e76501ecae2c83f79636185a97c13 Po običajnem delovnem dnevu sva odšli na kosilo v bližnjo restavracijo, ob katerem je tekla debata o vsakdanjih stvareh. Moram priznati, da sem imela kar malce treme, saj takšnega vprašanja ne postavljaš ravno vsak dan, pa tudi zato, ker nisem vedela kakšen odgovor naj pričakujem. Da bi se izognila cmoku v grlu, ki je pri meni v takšnih trenutkih običajno prisoten, sem pripravila posebno škatlico presenečenja, v kateri je bilo na luškani, svetlikajoči vizitki zapisano »Tina, ali bi bila moja poročna priča?« 6f4861f161812fd6d4b5aba6ec897072075829052b8348f32d257345795444b0 Po kosilu sem ji podarila škatlico, ki jo je radovedno odprla. Prebrala je sporočilo in ni mogla skriti navdušenja. Ko sem videla, kako so se ji zaiskrile oči, sem vedela, da moja odločitev ne bi mogla biti boljša. Takoj me je peljala na tortico in kozarec vina. Nazdravili sva novim skupnim podvigom, dogodivščinam in izkušnjam. Čeprav je bil njen odgovor več kot očiten, me je kljub temu naslednji dan obiskala v službi in me  presenetila s šopkom rož, ter s sporočilcem, ki je bilo odgovor na moje preteklo vprašanje. 25d8149dccc86cbf2c11fdcfc39966d12c7c3dee9d9a73a2307c4c3f2dcd03aa

POROČILA SE BOVA!

Torej, poroka bo! Moje sanje, želje in upi se bodo uresničili. Bila sem tako srečna in ponosna, da se niti za trenutek nisem mogla znebiti nasmeška na obrazu.

Nastopil je čas, da se vrneva domov, ter čas, ko bova veselo novico oznanila najbližjim. Kupila sva nekaj steklenic Aperola, ki je zraven penine glavna sestavina Aperol Spritza, pijače, ki jo je bilo mogoče opaziti na skoraj vsaki mizi beneških restavracij in lokalov. Tudi na najini. Poklicala sva domov, sporočila, da sva na poti ter naročila staršem, da naj postavijo steklenico penine v hladilnik, saj jo bomo potrebovali za pripravo Spritza (pa še za nekaj drugega).

Ker je bila najina pot domov dolga in zaradi izrednih zimskih razmer počasna, sva imela veliko časa za prve načrte najinega dne. Vsak trenutek se je pojavilo novo vprašanje, kot je kdaj bo poroka, kje se bova poročila, kdo bo poročna priča, koliko svatov bova povabila, kje poročno slavje sploh bo. Na nekatera vprašanja sva odgovorila hitro, za več njih pa sva ugotovila, da bodo še trd oreh.

Ko sva v poznih večernih urah prispela nazaj, sva takoj za tem obiskala domače, da sva jim sporočila novico, ki je bila zelo dobro sprejeta. Bodoča tašča je priznala, da je nekaj sumila. Brskala je celo po Facebooku, da bi našla kakšno zgovorno sličico. Kljub temu, da sva skrivnost še komaj držala zase pa sličice ni bilo. Odprli smo dobro ohlajene penine in nazdravili najini sreči. Prijetno utrujena sva se vrnila domov, o dogodku obvestila še prijatelje in srečna zaspala, prvič kot zaročenec in zaročenka.

Naslednje jutro so me sodelavci v službi hecali, da so predvidevali, kaj se bo zgodilo ta vikend, saj so mojega dragega opazili v zlatarni. Novice so se hitro razširile tudi v njegovi službi, saj je prejel čestitke še preden je prispel do pisarne.

DSC_0303

V naslednjih dneh sva nazdravila tudi s prijatelji in ob tem prejela tudi prva zaročna darilca. Vesele trenutke pa smo ovekovečili s »selfijem« 🙂

DSC_0312 DSC_0334

KO SE SANJE URESNIČIJO

Tudi »velike« punce zbiramo sličice. Sličice pričesk, nohtkov, torbic, oblekic in podobno. V mojem albumu se je včasih pojavila tudi kakšna poročna obleka, šopek, prstan. Verjamem pa, da ne samo v mojem. Ta poseben dan načrtujemo, še preden se tega zavedamo.

Mojih sanj pa se je (več kot očitno) zavedal tudi Jernej, moj fant. Na ta račun se je večkrat pošalil. Včasih je pokleknil sredi parkirišča, ali pa me je sredi kuhinje prijel za roko in rekel »ljubica nekaj bi te vprašal…«. S službenega potovanja mi je celo prinesel prstan, ki je izgledal podobno kot kakšen iz moje galerije sličic.

Kljub temu, da sva imela veliko generalk, nisem pričakovala prave predstave, ki se je zgodila v romantičnih Benetkah, ki sva jih obiskala ob obletnici.

Izlet je bil popoln. Takoj ko sva prispela na cilj, se je čas ustavil. Čeprav to ni bil moj prvi obisk Benetk, je bilo tokrat popolnoma drugače, bila sva čisto brez obveznosti. Cel vikend sva se sprehajala po ozkih beneških uličicah in se vozila po kanalih. Čofotala sva po poplavljenem Markovem trgu, se udeležila beneškega karnevala. Želela sva odkriti vse kotičke, ki jih to mesto skriva. In ko sem že mislila, da sem v tem letnem času doživela vse, kar Benetke ponujajo, sva se še ustavila na mostu nad kanalom Cannaregio, v mirni četrti na vrhu Benetk, kjer je moj dragi pokleknil  in iz žepa vzel škatlico s prstanom. Seveda sem najprej pomislila, da gre spet za eno izmed njegovih šal. Ko pa sem opazila tremo, katere se spomnim iz  prvih zmenkov, pa sem vedela, da gre tokrat zares. S cmokom v grlu me je vprašal, če bi bila njegova ženkica.  Tako se je trema prenesla name in sem s še večjim cmokom odgovorila z »bi«.

Vedela sem, da je pravi in da si želim vsak dan svojega življenja preživeti z njim, nisem pa mogla verjeti, da se je res zgodilo, zato sem mu začela panično postavljati vprašanja, če je 100% prepričan in če ve, da se zdaj morava za res poročiti? Z nasmeškom na obrazu me je pomiril in mi rekel, da se bova.

2 3