ZGODOVINA ISLANDIJE

Grški raziskovalec Pytheas je leta 330  pr.n.št. pisal o Ultima Thule, koncu sveta, ki je 6 dni jadranja severno od Britanije ob ledenem morju. Govorice, miti in zgodbe o uničujočih viharjih, tuljenju vetrov in pasjeglavcih so raziskovalce držale stran od Severnega morja. Naslednji zapis, ki bi lahko bil o tej deželi na koncu sveta je nastal šele čez 1155 let. Irski menih Dicuil je v letu 825 pisal o deželi brez dnevne svetlobe pozimi in brez teme poleti. Okoli 850 je prvi stalni naseljenec, Swede Naddoddur, pristal na vzhodni obali in deželo poimenoval Snežna dežela (Snaeland). Drugi, Svavarsson je pristal na severu, naslednji je bil Hrafna Floki , ki je pristal na zahodu in deželo preimenoval v Ledeno deželo. Ingolfur Arnarson se je na željo bogov za vedno izkrcal  na jugozahodu. Kakšna je njihova volja so ugotavljali z metanjem lesenih hlodov v morje medtem ko so se približevali kopnemu. Tam, kjer so hlodi pristali so se naselili. Iz kraja, ki mu je bil namenjen se je dvigovala para iz termalnih izvirov, zato je poimenoval področje Dimni zaliv (Reykjavik). Naselil se je na področju današnjega Vika, vendar so ga njegovi sužnji kmalu ubili.

672

Iz zemlje se dviguje para

Vikingi

Skandinavci so bili poljedelci, v hladnejših predelih odvisni od lova, ribolova in lova na kite. Bili so tudi trgovci, živeli so v večjih skupnostih in od tam pluli po evropskih trgovskih poteh. Njihov glavni adut, najodličnejši tehnični dosežek zgodnjega srednjega veka, jih je trdno zasidral v svetovno zgodovino. To je bila ladja  z nizkim ugrezom, ki jo je bilo moč poganjati z jadrom ali z vesli. Zaradi teh elegantnih ladij so bili Vikingi gospodarji vsakega morja, jezera in reke znotraj svojega dosega. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo vsota njihovih težkih življenjskih pogojev in njihov tehnični dosežek v obliki ladje, rezultiral v pridobivanju materialnih stvari, najprej zaradi preživetja, kasneje zaradi bogastva. To se je zgodilo leta 793, z napadom na samostan St. Cuthbert ob britanski obali. V naslednjih letih so Vikingi za tri  stoletja postali strah in trepet prebivalstva. Napadali so po Britaniji, Irski, Rusiji, na jugu so prišli celo do španske Seville. Na severu se je Rdeči Erik naselil na Grenlandiji, njegov sin, Srečni Leif pa je bil prvi Evropejec, ki je stopil na ameriško zemljo. Okoli leta 1000 je raziskoval deželo, ki jo je imenoval Vinland po divjem grozdju, ki je tam uspevalo. To področje je bilo verjetno nekje med Novofundlandijo in New Jersyjem. Potem se je vrnil na Grenlandijo. Naslednje leto je Leifov brat Thorwald vodil odpravo v Vinland, vendar je v spopadu z domačini umrl. Nekaj let kasneje je od 60 do 160 Vikingov ustanovilo v Vinlandu naselbino, a so tam zaradi stalne sovražnosti domorodcev ostali samo kaka tri leta in se niso nikoli več vrnili. S smrtjo kralja Haralda v 11. stoletju se je obdobje Vikingov končalo saj so se razselili in stopili z obstoječim prebivalstvom* po Evropi.

*Sprašujem se zakaj se na Islandiji, v pogovoru z Islandci počutim tako domače, njim tako blizu? Je to res povezanost zaradi majhnosti naroda? Je to stvar genetskega spomina? So modre oči in svetli lasje povezani z Vikingi?

 

883

 Počutim se tako domače

Življenje Vikingov : http://www.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/plus-vikingi-20120203/index#state=1

Skupščina v Althingu

Vikingi so naselili celo Islandijo. Bili so mojstri jadranja in bojevanja, pluga in politike. Ko je Ingolfurjev sin Thorsteinn odrastel, je bila Islandija posejana s farmami in pojavila se je potreba po vladi. Ustanovil je parlament, imenovan althing. Prva skupščina je bila leta 930 na prekrasni lokaciji, na gozdni planjavi, posejani z jezerci,  ki se imenuje Thingvellir in se nahaja na stiku evrazijske in severnoameriške plošče.

100

Stik oz. razmik evrazijske in severnoameriške plošče

Thorsteinn je postal glavni poglavar. V naslednjih letih je dvotedensko srečanje v Thingvellirju postalo družabno srečanje leta. Udeležili so se ga lahko vsi svobodni ljudje. Samski so prišli sem iskati partnerja, sklepali so zakone, zaključevali posle, razsojalo je prizivno sodišče. Althing je še vedno upravni organ Islandije in je najstarejši parlamentarni zbor zahodnega sveta*.

*Se mi postavlja vprašanje ali ni leta 750 slovensko ljudstvo po smrti vojvode Boruta zahtevalo in postavilo za vojvodo njegovega sina Gorazda in potem ko je ta umrl še Hotimira? Ali ne bi lahko ta izvolitev kneza na vseljudskem zborovanju oz. veči in potem njegovo ustoličenje imelo laskav naziv prvi parlamentarni zbor?

051

Prizorišče

Doba Sturlunga

V poznem 12. stoletju je nastopilo obdobje sag, obdobje epskih pripovedi o prvotnem naseljevanju otoka, o družinskih bojih, o romancah in tragičnih zgodbah, ki so jih zapisovali pisci in zgodovinarji. Nastopila je doba Sturlunga, mračna doba medsebojnih spopadov med različnimi poglavarji in njihovimi privatnimi vojskami. Dežela je zdrknila v obdobje anarhije. To obdobje je poznano kot Sturlung doba, tragični dogodki in brutalnost obdobja pa je popisana v Sturlunga sagi. Snorri Sturluson je bil v tem času najbolj poznani islandski zgodovinar, ki je bil pravni glasnik v Althingu. Bil je pod močnim pritiskom privatnih interesov norveškega kralja, ki je kasneje izdal nalog, da ga privedejo, živega ali mrtvega. Pri tem je bil leta 1241 umorjen. Leta 1281 je Islandija pripadla norveškemu kralju. V tem obdobju je vulkan Hekla trikrat izbruhnil (1300, 1341 in 1389). Tretjino ozemlja je prekril pepel, sledila je mini ledena doba in kuga, ki je zmanjšala prebivalstvo na polovico.

661

Ohlajena lava

Danska nadvlada in razglasitev neodvisnosti

1397 je prišla Islandija pod dansko nadvlado kar ji je prineslo luterantsko vero in osiromašenje zaradi trgovskega monopola Švedske in Danske. Med letoma 1783-84 je Laki krater izbruhnil in odstranil iz obličja zemlje četrt populacije. Izbruh je vplival na vremenske razmere in poplave po Evropi. Leta 1874 je Islandija izdala ustavo in dobila kontrolo nad domačimi zadevami. Od 1855 do 1890 se je veliko prebivalstva izselilo v Ameriko. 1918 so se dokončno znebili danske nadvlade. Med drugo svetovno vojno so Islandci razglasili neodvisnost. Gospodarsko so se zelo okrepili s trgovanjem na obe strani: nemško in britansko. Trgovali so z volno, mesom in ribami. 17. junija 1944  je bila  ustanovna skupščina Republike Islandije v Thingvellirju. Na ta dan Islandci praznujejo dan neodvisnosti.

Islandci in ameriška vojska

1941 so Islandci dovolili Američanom vstop v državo. Po vojni je ameriška vojska ostala v državi in v Keflaviku so osnovali vojno oporišče, ki so ga opustili komaj septembra 2006. Islandci tega niso sprejeli z navdušenjem saj je zaradi tega Keflavik postal mesto z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Prav tako je velika površina, ki jo je vojaško oporišče zavzemalo, ostala zapuščena in potrebno bi bilo veliko sredstev, da bi področje očistili strupenih snovi in neželjenih stavb.

Moderna Islandija

Krožno cesto okoli otoka, ki predstavlja glavno prometno povezavo,  so končali leta 1974, na določenem mestu je še danes makadamska in ima v skalo vklesane enosmerne tunele z izogibališči. Islandija je ena izmed najbolj razvitih dežel, z zavidljivim nivojem državnega šolstva in zdravstva. Po uporabi računalnikov, mobilnih telefonov, branju knjig je v samem svetovnem vrhu. Odprto WI-FI omrežje imajo v vsaki vasi, sestavljeni iz parih hiš.

880

Islandci imajo več mobilcev v uporabi kot je število prebivalcev

Imajo visok  življenjski standard. Gospodarsko so zelo odvisni  od ribiške industrije. Leta 2003 so omejili kitolov samo v znanstvene namene, 2006 pa so ga ponovno dovolili tudi v komercialne namene. Črno leto za Islandce je bilo leto 2008, ko so doživeli gospodarski zlom.  Naslednje leto so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado in za novo predsednico imenovali razkrito lezbijko Johanno Sigurdardottir. Poiskali so  krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Johanna Sigurdardottir je istega leta vložila prošnjo za vstop v EU kljub veliki oviri, ki jo za vstop predstavlja dovoljenje kitolova. Finančne težave je nadgradila še naravna katastrofa, erupcija vulkana Eyjafjallajoekull, ki je leta 2010 povzročila hude težave v evropskem letalskem prometu; v mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 100 tisoč letov. V letu 2014 je izbruhnil vulkan Bardarbunga, ki je del največjega islandskega vulkanskega sistema, ki leži pod 500 metrov debelim ledenikom Vatnajokull na osrednjem delu otoka, vendar hujših posledic ni bilo.

914

Današnji Reykjavik

 

PIKANTNO NA RDEČI PREPROGI

Jennifer Lopez in žena Roberta Duvalla, Luciana Pedraza sta bili oblečeni v skoraj identični obleki na podelitvi Oskarjev 2015.

1424667820_jennifer-lopez-luciana-pedraza-lg[1]

Obe sta krasni

Giuliana Rancic in Kelly Osborne spremljata filmske prireditve s komentiranjem mode , skupaj z  Bradom Goreskim  in voditeljico Kathy Griffin pa imajo na kanalu E popularen talk show Modna policija (Fashion police) v katerem komentirajo modo slavnih.

Fashion-Police

Fashion Police

Med Giuliano Rancic in Kelly Osborne je prišlo do trenja, ker se je Giuliani na rdeči preprogi zareklo, ko je komentirala pevko Zendayo: ” Imam občutek, da ima vonj po olju iz pačulija …ali travi. ” Za njene nepremišljeno izrečene besede se je Zendayi opravičila. Kelly Osborne, njena sodelavka, pa ji ne more oprostiti. Razmišlja o izstopu iz Modne policije.

zendaya-oscars-red-carpet-2015

Lepa Zendaya

Voditeljica Fashion Police  Kathy Griffin , je za najlepše oblečeno na letošnji podelitvi Oskarjev proglasila Lady Gaga.

lady-gaga-oscars-red-carpet-2015

Scarlett Johansson je dobila poljub od Johna Travolta. Čeprav ga je z enim očesom postrani pogledala je komentirala, da z njegovo potezo ni bilo nič narobe. John Travolta je bil nominiran za najslabše oblečenega, ker je imel namesto kravate okoli vratu verižico (meni je ideja všeč).

rs_634x1024-150222174249-634.Scarlett-Johansson-John-Travolta-Oscars.ms.022215[1]

SIV OBLAČEN DAN

Oblečena sem v bundo, kavbojke in pulover Armani Jeans, prstan in ura sta izdelek Swarovskega, škorenjci so Pradini. Je mrzlo. V roke me zebe zato so s svojo rozavijolično barvo lepo usklajene z ostalim outfitom 🙂 Fotografirala je Zlatka.

Nosim torbico Versace, jakno Bluegirl, škorenjce Prada. Fotografirala je Zlatka.

PARTNERSTVO LAT (LIVING APART TOGETHER)

Naletela sem na pojem partnerstvo living apart together. Zadeva me je pritegnila do te mere, da sem o tem začela guglati in razmišljati. Ugotovila sem, da je drugačni način in tempo življenja spremenil tudi pogled na partnerske odnose in oblike partnerstva. S kasnejšim osamosvajanjem mladih in povečanim številom ločitev se je pojavila nova oblika partnerstva “življenje skupaj narazen”. Tako v današnjih časih aktualna partnerja živita:

1. skupaj poročena (civilno in/ali cerkveno, kar velja za  heteroseksualne pare, za homoseksualne pare varianta s poroko v Sloveniji še ni mogoča) ali neporočena (na koruzi). Frazem živeti na koruzi je izvirno slovenski in izhaja iz časa, ko okolje, oblast in Cerkev zvez neporočenih parov ni odobravala. Taki pari so se skrivoma sestajali in spali skupaj v gozdu, v hlevih, na kozolcih, na koruznicah. Zato se je izoblikoval ta frazem, ki se je v uporabi ohranil do danes. Partnerja imata skupen dom (brez koruze 🙂 ) v katerem živita skupaj z ali brez otrok. Pravno je zakonska in izvenzakonska skupnost izenačena.

2. narazen v partnerstvu LAT (living apart together)  Ta oblika partnerstva se pojavlja v različnih življenjskih obdobjih pri različnih vrstah partnerjev:

– v obdobju začetka partnerske zveze, ko partnerja še “hodita” (going steady) in se še ne ve kako se bo zveza razvijala,

– v obdobju, ko partnerja že predvidevata, da bo njuna zveza dolgotrajnejša in živita vsak na svojem naslovu iz različnih razlogov: pri mladih in tudi manj mladih zaradi udobnosti življenja z manj dolžnosti, obveznosti in odgovornosti  v “mama hotelu” ali samostojno,

DSC_7896Avtonomija v lastnem domu

– pri partnerjih, ki živijo s svojimi otroki ali starši za katere morajo skrbeti in ne želijo mešati partnerja v ta odnos,

– pri partnerjih, ki živijo ločeno življenje zaradi oddaljenosti kraja zaposlitve,

– pri partnerjih, ki iz strahu pred neuspešnostjo zveze, strahu pred pojavom monotonije zaradi skupnega življenja ali ker enostavno ne želijo  živeti s partnerjem v skupnem gospodinjstvu zaradi izgube svobode in svoje avtonomije (najpogosteje imajo takšni partnerji že za seboj neuspešno zvezo s skupnim življenjem).

couples-live-apart-2[1]

6 RAZLOGOV ZA PARTNERSTVO LAT

1.Imaš lasten dom, sam postavljaš meje in ohraniš svobodo. Dom imaš urejen po lastnih željah. Ni treba sklepati kompromisov in gledati v spalnici ženski akt , ki ga je partnerju podarila mladostna ljubezen. Ni se treba vsak dan zaletavati v najljubši stol tvojega partnerja, ki mora stati ravno na poti do omare s čevlji. Pri popoldanskem dremežu te ne zbudi glasno navijanje partnerja, ker Tina Maze ravno vozi skozi zadnja vratca pred ciljem,

2. Partnerja ohranita svojo avtonomijo. Kako luštno je, če pustiš kuhinjski pult pospravljen in takega tudi najdeš, partnerju pa ni treba nič prigovarjati zakaj ni pobrisal drobtin za sabo. Kako osvobajajoče je priti na stranišče in deska na školjki ni dvignjena. Še sam si na ta način toliko boljši, ker nikogar ne najedaš in ne kritiziraš njegovih navad,

3. Partnerja kvalitetneje preživljata skupni čas, saj ga načrtujeta. Hodita v naravo, na prireditve, na izlete. Za srečanja se bolj potrudita, ker gresta skupaj ven, se uredita, tako da še vedno ostajata drug drugemu všečna in  zanimiva. Komu si pa lahko všeč v razvlečeni pidžami, s potlačeno frizuro in razmazanim make upom, ko v kuhinji premetavaš umazano posodo, da bi našel džezvo za kavo?

4. Partnerja dajata in prejemata čustveno podporo, imata želeno intimnost, nista pa za to žrtvovala svoje avtonomije in svobode kot je to pri skupnem življenju. Če si zaželiš seksa imaš vedno na voljo toplo posteljo. Ko kaj zaškriplje imaš na razpolago ramo za jokanje in toplo dlan, ki ti pomaga naprej skozi življenje. Ko pa vsega tega nočeš se enostavno zapreš v lastni dom.

5. Iz naslova partnerstva imata partnerja manj dolžnosti in obveznosti. Na ta način imaš opranega partnerja pa mu ni treba prati, imaš zlikanega in polikanega partnerja pa mu ni treba likati.

6. Če partnerjema zveza več ne odgovarja, se enostavno nehata sestajati. Pri bolj sharing zvezi se ti kaj lahko zgodi, da celo življenje obtičiš pri partnerju s katerim nimaš razen skupnega doma in gole navade skupnega bivanja nič drugega skupnega. Bolj enostavno je stisnit zobe kot si iskati stanovanje in se seliti.

Skratka, v glavnem same prednosti, pretežno se cedita mleko in med in takšna zveza pobira samo smetano iz mleka skupnega življenja. In pobere vso smetano do zadnje, skrite kapljice maščobe tako da ostane samo izcejeno, prozorno, brezokusno, vodeno, monotono living together apart partnerstvo.

DSC_0235Living together apart ali living apart together partner?

 

POROČILA SE BOVA!

Torej, poroka bo! Moje sanje, želje in upi se bodo uresničili. Bila sem tako srečna in ponosna, da se niti za trenutek nisem mogla znebiti nasmeška na obrazu.

Nastopil je čas, da se vrneva domov, ter čas, ko bova veselo novico oznanila najbližjim. Kupila sva nekaj steklenic Aperola, ki je zraven penine glavna sestavina Aperol Spritza, pijače, ki jo je bilo mogoče opaziti na skoraj vsaki mizi beneških restavracij in lokalov. Tudi na najini. Poklicala sva domov, sporočila, da sva na poti ter naročila staršem, da naj postavijo steklenico penine v hladilnik, saj jo bomo potrebovali za pripravo Spritza (pa še za nekaj drugega).

Ker je bila najina pot domov dolga in zaradi izrednih zimskih razmer počasna, sva imela veliko časa za prve načrte najinega dne. Vsak trenutek se je pojavilo novo vprašanje, kot je kdaj bo poroka, kje se bova poročila, kdo bo poročna priča, koliko svatov bova povabila, kje poročno slavje sploh bo. Na nekatera vprašanja sva odgovorila hitro, za več njih pa sva ugotovila, da bodo še trd oreh.

Ko sva v poznih večernih urah prispela nazaj, sva takoj za tem obiskala domače, da sva jim sporočila novico, ki je bila zelo dobro sprejeta. Bodoča tašča je priznala, da je nekaj sumila. Brskala je celo po Facebooku, da bi našla kakšno zgovorno sličico. Kljub temu, da sva skrivnost še komaj držala zase pa sličice ni bilo. Odprli smo dobro ohlajene penine in nazdravili najini sreči. Prijetno utrujena sva se vrnila domov, o dogodku obvestila še prijatelje in srečna zaspala, prvič kot zaročenec in zaročenka.

Naslednje jutro so me sodelavci v službi hecali, da so predvidevali, kaj se bo zgodilo ta vikend, saj so mojega dragega opazili v zlatarni. Novice so se hitro razširile tudi v njegovi službi, saj je prejel čestitke še preden je prispel do pisarne.

DSC_0303

V naslednjih dneh sva nazdravila tudi s prijatelji in ob tem prejela tudi prva zaročna darilca. Vesele trenutke pa smo ovekovečili s »selfijem« 🙂

DSC_0312 DSC_0334

KORALNO OTOČJE

Maldivi so pretežno koralno otočje z največjo nadmorsko višino borih 2,4 m in 1,5 m povprečne nadmorske višine. Tako si lažje predstavljamo, da jih je cunami 26. decembra 2004 dobesedno preplavil. Ob priliki mojega bivanja v raju, sem se o tem pogovarjala z domačinom Mustafo. Razburjen mi je povedal, da so nekaj ur, dokler morje ni odteklo dobesedno stali v približno meter visoki vodi. Zaradi klimatskih sprememb in posledično dvigovanja morja naj bi po nekaterih napovedih do leta 2100 Maldivi izginili iz zemljevida.

Zemljevid raja na zemlji

Današnjih 300 000 prebivalcev in njihovi potomci bodo postali klimatski begunci na svoji zemlji nekje na Sri Lanki in v Indiji. Za to so poskrbeli v letu 2008 in zagotovili sredstva, ki se zbirajo od turizma, za nakup ozemlja. Nova vlada je v istem letu  razglasila tudi ustavo, v kateri je opredeljena državna vera. Muslimansko vero so postavili kot pogoj za priznanje maldivskega državljanstva. Na ta način so dobili svoje “izbrisane” saj so nemuslimanom odvzeli državljanstvo. Decembra 2011 so zaradi zaščite islama izbruhnile demonstracije in posledično so predsednika zamenjali. Naraščajoča islamizacija bi lahko vplivala tudi na življenje turistov na Maldivih, mogoče s prepovedjo alkohola, poljubljanja v javnosti, mešanih plaž ali s prepovedjo kakšnega drugega ravnanja turistov, ki ni v skladju  z islamskimi vrednotami. Na Maldivih sta homoseksualnost in nudizem prepovedana.

DSC_0253

50 odtenkov modre na Maldivih

Glavna vstopna točka na Maldive za turiste je letališče v maldivskem glavnem mestu, Maleju. Od tukaj turiste do izbranega otočka prepeljejo po vodi ali s hidroplanom po zraku. Tisti trenutek, ko stopite na peščena tla vašega rajskega otočka se spontano sezujete. V raju uživate bosi. In to skrajno. Ugotovite kako nas obutev utesnjuje v vsakdanjem življenju in kako dobro nam dene neposreden stik z zemljo, ko ste v vsakem trenutku dobesedno ozemljeni. V resnici ne potrebujete s seboj niti natikačev in brisače, samo kopalke in nekaj oblačil za jedilnico.

Maldivska vlada je predpisala način gradnje na turističnih otokih, zato so vsi podobno razporejeni. Na eni strani otoka so bungalovi nad vodo, vmes ob obali so bungalovi na kopnem in na drugi strani otoka so  skupni prostori: recepcija, jedilnica, bar in nastanitveni objekti za osebje. Na netu je veliko debate za kateri otok in kakšno vrste nastanitve se odločiti. Midva sva se odločila za otok kjer letujejo samo starejši od 18 let ( si morava v času ko sta najina otroka že  odrasla, vnukov pa še nimava, malo  oddahniti od dopustovanja z otroki 🙂 ). Odločila sva se za vodni bungalov in drugič se bova ponovno, ker imaš v vodnem bungalovu več zasebnosti. Pri obalnih naju je zmotilo to , ker se mimo tvoje terase, po tvoji plaži , mimo sprehaja tistih nekaj turistov, ko so s teboj na otoku 🙂 .

20121103_050151

V raju na zemlji 

ZAKAJ LAHKO 50 ODTENKOV SIVE SPREMINJA SVET?

Verjetno dandanes ni junaka, ki se vsaj enkrat ne bi srečal s knjigo ali filmom 50 odtenkov sive. Že takoj ob izidu knjige je le-ta požela velike uspehe in živo se spomnim, kako sem na plaži z zanimanjem opazovala množice žensk (in tudi moških), ki so brali knjigo v nešteto jezikih. Videla sem celo sosedo iz morja, ki je imela knjigo ovito v poseben ovoj (da njeni otroci ne vidijo kaj bere ali da se knjiga ne zmečka?). Sama sem sicer knjigo odložila po nekaj straneh, saj se mi je prevod zdel zelo slab (je res samo slab prevod ali pa je slab tudi original?), vendar jo v bližnji prihodnosti vsekakor nameravam prebrati v originalu. Kljub temu, da me knjiga ob prvem srečanju z njo ni navdušila, sem se odločila, da si film vseeno ogledam.

Pred ogledom filma je nujno, da se zavedaš, za kaj boš odštel pet evrov in za kaj boš sedel v kinodvorani dobri dve uri. Ne greš gledat z oskarjem nagrajenega filma, niti slabe komedije. Glavni point filma ni ljubezen, temveč samo živalski nagon po seksu in tega se je treba zavedati. V ospredje je postavljen njun odnos, ki ne bazira na ljubezni, temveč samo na fizični privlačnosti. Poleg tega se je treba zavedati, kakšen je namen filma, saj ljudje po ogledu film velikokrat popljuvajo ter užaljeni odidejo domov ravno zato, ker se le-tega ne zavedajo. Namen filma je zgolj zaslužek. Ustvarjalci in igralci ne pričakujejo nagrad in pohval. Knjiga se je več kot prijela, ustvarjalci so zato v filmu videli zelo dobro možnost za zaslužek in definitivno se niso ušteli, saj so kljub vsem slabim kritikam kinodvorane še vedno polne. Kdo je zdaj tukaj nor? Tisti, ki so film naredili, ali mi, ki množično plačujemo, da si lahko film čimprej ogledamo? Ustvarjalcem je vseeno, ali imajo na imdb-ju oceno 4.1 ali 8.2. Posneli bodo celotno trilogijo, mi bomo to gledali, oni pa bodo bogatejši za par milijonov.

Vseeno mislim, da so opravili zelo dobro delo in velik film. Zavedali so se, da si bo film ogledala velika množica ljudi in to zelo dobro izkoristili za vplivanje na ljudi s pozitivnim vzorom. Marsikdo bi rekel, da promociji sadomazohističnega seksa ne moremo reči pozitiven vzor, vendar to sploh ni pomembno. SM seks obstaja že ves čas in zakaj bi se pretvarjali, da ne obstaja in ga tabuizirali? Je pač del zgodbe, kot je del zgodbe, da Adam naredi Emmi menstrualni miks v filmu No Strings Attached.

Odnos med Greyem in Anastasio ni ključnega pomena v filmu. Pomembno je, kako sta predstavljena. Že na začetku v filmu Grey uporabi kondom (sicer ga odpre z usti, kar ni pravilno), kar se v filmih (sploh holivudskih) zelo redko zgodi. Tako bi lahko rekli, da film vseeno promovira varno spolnost, kar pa je zelo pomembno zaradi porasta spolno prenosljivih bolezni.

Že ob prvem srečanju z Anastasio nam je jasno, da film promovira tudi neklasično lepoto. Čeprav nam danes zunanjost ne pomeni nič več kot je ljudem pomenila v času, ko so naši starši bili mladi, se z njo bolj ukvarjamo, saj je lepotni ideal postal že skoraj nedosegljiv. Visoke suhice z velikim oprsjem in dolgimi lasmi, z dnevnim vnosom koščka sira na dan. Tip klasične holivudske lepote, ki nas obdaja na vsakem koraku. Film 50 odtenkov sive ne pozna pojma klasične lepote in to je definitivno eden izmed razlogov, zakaj me je film z oceno 4.1 navdušil. Anastasia je majhne rasti, suha, vendar ne za manekenko, z razmršenimi lasmi, včasih že rahlo neurejenimi. Oblači se v babičine srajce in luškana krila. Nosi belo spodnje perilo in nizke čevlje. Je povprečno dekle kot vsaka druga. Ni Cameron Diaz, ki očara s svojo utrjeno postavo, lepimi očmi, lasmi in okusom za modo. Je pač Anastasia. Preprosto dekle, ki ga lahko srečaš na ulici v Mariboru in se je včeraj pozabila pobriti. Da, pobriti. Film promovira tudi kosmatost obeh, ženske in moškega. Na eni točki je gola Anastasia snemana od strani, da se na njenih bedrih ZELO OČITNO vidi bel puhec. Čeprav se njunih spolovil v nobenem kadru ne vidi, kamera nekajkrat zelo očitno obide tako Anastasio kot Greya, da se jasno vidi, da sta oba neobrita.

JULIA ROBERTS ARRIVES AT THE NOTTING HILL FILM PREMIERE IN LONDON.
Julia Roberts nima predsodkov pred svojim telesom.

Ta pridih feminizma v filmu me je šokiral in hkrati navdušil. Ljudje se vedno bolj sramujemo lastnih teles in lastne narave, zato menim, da je film majhen korak za spreminjanje družbe v manj kritično do človeškega telesa.

Dodatek administratorja: Bila sem izzvana s komentarjem Snežinke in ob soglasju avtorice objavljam fotko Snežinkinih srnjih nog 🙂

noge

ZAHVALA ALI MAŠA VERJAME V PRAVLJICE

Nekaj časa sem razmišljala o naslovu, ki bi ustrezal mojemu razmišljanju o poroki. Glede na to, da je ta stran namenjena ženskam v srednjih letih, sama pa sem devetnajstletna (skoraj dvajsetletna) smrklja, sem takoj pomislila na klasičen, jasen in že rahlo dolgočasen naslov: “Kako mladi razmišljamo o poroki”. Glede na vsebino prispevka, ki ga sestavljam, bi bil ta naslov popolnoma primeren, vendar se mi zdi (poleg že razlogov, ki sem jih naštela), da bi ob naslovu večina (tudi mladi) dobili drugačno predstavo o vsebini prispevka. Verjetno bi mislili: “Aha, še en članek, kako se želimo poročiti, vendar čim kasneje, tam okoli tridesetih, ko bomo vsi na vrhuncu naše kariere prejemali mastne plače.” No, da razjasnim, prispevek ni promocija poroke in če se vam zdi, da bi lahko bili užaljeni, ne nadaljujte z branjem. Za izpahe čeljusti zaradi začudenja ob direktnosti in iskrenosti tega članka ne odgovarjam. Oblikovanje naših predstav o zvezah in poroki se začnejo (predvsem za dekleta) že ob rojstvu. Velike komaj za Louis Vuitton torbico, popolnoma zaležane od poroda se vse vijolične stiskamo na materinih prsih, ko sorodniki in prijatelji z zanimanjem in občudovanjem zrejo v nas. Male smo, nedolžne, zanimive. Pred seboj imamo še celo življenje in nihče ne ve, kakšen glas bomo imele, ali bomo bolj klepetave ali bolj sramežljive… Vsi se sprašujejo, kaj vse nas čaka in v kakšne ženske bomo zrasle. Ali bomo lepe, zapeljive? Ali bomo dobre žene in dobre gospodinje, ki bodo imele pospravljeno hišo in pravočasno skuhano kosilo? Konec koncev je to tudi naš namen, da smo dobre (v jeziku narave to pomeni plodne) žene in rodimo potomce. Kasneje nas začnejo bombardirati z risankami, kjer popolne princeske čakajo na princa na belem konju, se v momentu zaljubijo in živijo srečno do konca svojih dni. Popolnoma se poistovetimo z risanimi junakinjami in sanjarimo, kako bomo nekoč pametne, lepe in velike živele kot princeske s princem na belem konju (beri: se vozile v belem Audiju, ali katerakoli znamka je dandanes popularna). Pust je tako verjetno naš najljubši dan v celem letu, saj smo končno lahko to, kar si želimo. Mogoče je dan, ko smo bile našemljene v princesko bil celo najbolj srečen dan v našem celem življenju, saj smo bile premajhne, da bi pomislile, da pustnemu kostumu manjka tudi princ na belem konju in se obremenjevale s tem, da se kasneje v življenju nikoli ni prikazal. Snow-White-Prince-Charming-once-upon-a-time-30696093-656-368 Kot da že vse osladne risanke niso bile dovolj, nas v poznih otroških in zgodnjih najstniških letih začnejo zanimati romantični filmi, ki pa imajo veliko skupnega z osladnimi risankami. Ideal princeske se spremeni v lepo žensko z uspešno kariero, princ na belem konju pa v prijaznega, lepega, noro seksi, duhovitega, romantičnega, šarmantnega, privlačnega (sem že omenila, da more prekleto dobro izgledati?) moškega, za katerega se proti koncu filma izkaže, da je navaden kreten in ob tem momentu vsaka ženska potoči celo jezero solz in porabi velik paket robčkov. Hvala bogu cele objokane in z »zadelanim« nosom ugotovimo, da je on kljub vsem napakam popoln moški za njo in jo ljubi z dna srca. In potem se moški čudijo, da nihče ni dovolj dober za nas in da želimo romantične večerje, lepa darila in veliko veliko pozornosti. Če kogarkoli motijo takšna pričakovanja, naj se obrne na ustvarjalce romantičnih komedij, ki so po večini tako ali tako moški. Ali pa še boljše, pokličite potomce Walta Disneya, zaprite njegovo firmo in začnite delati risanke o samskih ženskah, ki dejtajo kup luzerjev, na koncu se sprijaznijo s povprečnežem in svojo navidezno ljubezen zapečatijo s tradicionalno slovensko poroko s kislo juho ob dveh zjutraj. Ali kdaj pač že. Torej, končno sem po štiridesetih minutah prišla do bistva, poroke. Ko se pri tridesetih sprijazniš s povprečnim Slovencem, ki ima službo, je dokaj zanesljiv, vendar te moti način, kako si oblači nogavice, je logičen zaključek poroka in nato prvi otrok. Namenoma sem uporabila besedo zaključek in ne nadaljevanje, saj večina ljudi dandanes gleda na to tako, poročiš se in to je to. Zakon je najvišja (tudi pravno gledano) oblika partnerstva in zdi se nam, da ko enkrat dosežemo to stopnjo, dalje več ne gre. S čimer se seveda ne strinjam. Še vedno lahko ti razvijaš odnos, poskušaš nove stvari, potuješ, odkrivaš, skrbiš, da odnos ne postane dolgočasen in pogovor monoton. Poroke tako ne dojemam kot ene izmed srečnih dogodkov, vendar kot stresa polno postavljanje pred drugimi. Ljubezni ni potrebno dokazovati pred drugimi. Zakaj bi se želel poročiti pred celotno žlahto, ko pa je zagotovo med povabljenimi nekdo, ki ga najraje ne bi povabil, vendar nimaš izbire, saj teto Marjetko moraš povabit, glede na to, da boš povabil tudi Anito, ki je ful kul, onidve sta pa sestri… Pri poroki sta pomembna ti in tvoj izbranec (upam, da si izbrala nekoga, ki je okej) in zato mislim, da bi tako tudi morala proslaviti poroko – sama. Pa kaj če bodo potem sorodniki in sosedje grdo gledali in govorili, kako sta se na skrivaj poročila, ker nimata denarja? Svatje niso pomembni. V bistvu se ves čas delajo, kako se zabavajo in uživajo, v resnici pa komaj čakajo, da je ura 7 in se rahlo opiti odpeljejo do bližnjega hotela, kjer je večerja in se lahko najedo povprečne hrane in sladkega peciva dokler jim ni slabo, kremasto torto pa poplaknejo s poceni vinom. Edina stvar, ki jim je zanimiva in zabavna čez dan je šimfanje tvoje obleke, opažanja, kako si se zredila, kako se tvojemu bodočemu možu vidi, da je starejši od tebe, njegova družina je zategnjena in o moj bog, kako se je tista ločena sestrična grdo in skrajno nespodobno oblekla, kaj si misli, da je prišla na kurbarijo? Poleg tega prtički ne pašejo zraven rož in slišala sem od sosede, ki je slišala od njene prijateljice, ki je hkrati hči od sestre od ženinovega bratranca, da ima nevesta rabljeno obleko po znižani ceni itd., itd. Čeprav se vsi smehljajo in ti čestitajo ob poroki, v resnici njihove želje niso tako iskrene in te vlačijo po zobeh, če se ločiš, češ da so že na poroki vedeli, da to ne bo dolgo trajalo. Torej, ne razumem, zakaj bi zapravil velike količine denarja, da bi drugi vse popljuvali in širili negativno energijo (čeprav subtilno). Vendar kljub svojemu mišljenju z delčkom svojih možganov še vedno upam, da bom nekoč spoznala nekoga, s katerim se ne bom sprijaznila in se bom (čeprav si tega ne želim) poročila, ker bo njemu tradicija pomembna, meni pa on dovolj pomemben, da grem čez svoja načela in mišljenja. Hvala ti, Walt Disney, saj na koncu dneva preden zaspim še vedno verjamem v pravljice.