ZGODOVINA ISLANDIJE

Grški raziskovalec Pytheas je leta 330  pr.n.št. pisal o Ultima Thule, koncu sveta, ki je 6 dni jadranja severno od Britanije ob ledenem morju. Govorice, miti in zgodbe o uničujočih viharjih, tuljenju vetrov in pasjeglavcih so raziskovalce držale stran od Severnega morja. Naslednji zapis, ki bi lahko bil o tej deželi na koncu sveta je nastal šele čez 1155 let. Irski menih Dicuil je v letu 825 pisal o deželi brez dnevne svetlobe pozimi in brez teme poleti. Okoli 850 je prvi stalni naseljenec, Swede Naddoddur, pristal na vzhodni obali in deželo poimenoval Snežna dežela (Snaeland). Drugi, Svavarsson je pristal na severu, naslednji je bil Hrafna Floki , ki je pristal na zahodu in deželo preimenoval v Ledeno deželo. Ingolfur Arnarson se je na željo bogov za vedno izkrcal  na jugozahodu. Kakšna je njihova volja so ugotavljali z metanjem lesenih hlodov v morje medtem ko so se približevali kopnemu. Tam, kjer so hlodi pristali so se naselili. Iz kraja, ki mu je bil namenjen se je dvigovala para iz termalnih izvirov, zato je poimenoval področje Dimni zaliv (Reykjavik). Naselil se je na področju današnjega Vika, vendar so ga njegovi sužnji kmalu ubili.

672

Iz zemlje se dviguje para

Vikingi

Skandinavci so bili poljedelci, v hladnejših predelih odvisni od lova, ribolova in lova na kite. Bili so tudi trgovci, živeli so v večjih skupnostih in od tam pluli po evropskih trgovskih poteh. Njihov glavni adut, najodličnejši tehnični dosežek zgodnjega srednjega veka, jih je trdno zasidral v svetovno zgodovino. To je bila ladja  z nizkim ugrezom, ki jo je bilo moč poganjati z jadrom ali z vesli. Zaradi teh elegantnih ladij so bili Vikingi gospodarji vsakega morja, jezera in reke znotraj svojega dosega. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo vsota njihovih težkih življenjskih pogojev in njihov tehnični dosežek v obliki ladje, rezultiral v pridobivanju materialnih stvari, najprej zaradi preživetja, kasneje zaradi bogastva. To se je zgodilo leta 793, z napadom na samostan St. Cuthbert ob britanski obali. V naslednjih letih so Vikingi za tri  stoletja postali strah in trepet prebivalstva. Napadali so po Britaniji, Irski, Rusiji, na jugu so prišli celo do španske Seville. Na severu se je Rdeči Erik naselil na Grenlandiji, njegov sin, Srečni Leif pa je bil prvi Evropejec, ki je stopil na ameriško zemljo. Okoli leta 1000 je raziskoval deželo, ki jo je imenoval Vinland po divjem grozdju, ki je tam uspevalo. To področje je bilo verjetno nekje med Novofundlandijo in New Jersyjem. Potem se je vrnil na Grenlandijo. Naslednje leto je Leifov brat Thorwald vodil odpravo v Vinland, vendar je v spopadu z domačini umrl. Nekaj let kasneje je od 60 do 160 Vikingov ustanovilo v Vinlandu naselbino, a so tam zaradi stalne sovražnosti domorodcev ostali samo kaka tri leta in se niso nikoli več vrnili. S smrtjo kralja Haralda v 11. stoletju se je obdobje Vikingov končalo saj so se razselili in stopili z obstoječim prebivalstvom* po Evropi.

*Sprašujem se zakaj se na Islandiji, v pogovoru z Islandci počutim tako domače, njim tako blizu? Je to res povezanost zaradi majhnosti naroda? Je to stvar genetskega spomina? So modre oči in svetli lasje povezani z Vikingi?

 

883

 Počutim se tako domače

Življenje Vikingov : http://www.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/plus-vikingi-20120203/index#state=1

Skupščina v Althingu

Vikingi so naselili celo Islandijo. Bili so mojstri jadranja in bojevanja, pluga in politike. Ko je Ingolfurjev sin Thorsteinn odrastel, je bila Islandija posejana s farmami in pojavila se je potreba po vladi. Ustanovil je parlament, imenovan althing. Prva skupščina je bila leta 930 na prekrasni lokaciji, na gozdni planjavi, posejani z jezerci,  ki se imenuje Thingvellir in se nahaja na stiku evrazijske in severnoameriške plošče.

100

Stik oz. razmik evrazijske in severnoameriške plošče

Thorsteinn je postal glavni poglavar. V naslednjih letih je dvotedensko srečanje v Thingvellirju postalo družabno srečanje leta. Udeležili so se ga lahko vsi svobodni ljudje. Samski so prišli sem iskati partnerja, sklepali so zakone, zaključevali posle, razsojalo je prizivno sodišče. Althing je še vedno upravni organ Islandije in je najstarejši parlamentarni zbor zahodnega sveta*.

*Se mi postavlja vprašanje ali ni leta 750 slovensko ljudstvo po smrti vojvode Boruta zahtevalo in postavilo za vojvodo njegovega sina Gorazda in potem ko je ta umrl še Hotimira? Ali ne bi lahko ta izvolitev kneza na vseljudskem zborovanju oz. veči in potem njegovo ustoličenje imelo laskav naziv prvi parlamentarni zbor?

051

Prizorišče

Doba Sturlunga

V poznem 12. stoletju je nastopilo obdobje sag, obdobje epskih pripovedi o prvotnem naseljevanju otoka, o družinskih bojih, o romancah in tragičnih zgodbah, ki so jih zapisovali pisci in zgodovinarji. Nastopila je doba Sturlunga, mračna doba medsebojnih spopadov med različnimi poglavarji in njihovimi privatnimi vojskami. Dežela je zdrknila v obdobje anarhije. To obdobje je poznano kot Sturlung doba, tragični dogodki in brutalnost obdobja pa je popisana v Sturlunga sagi. Snorri Sturluson je bil v tem času najbolj poznani islandski zgodovinar, ki je bil pravni glasnik v Althingu. Bil je pod močnim pritiskom privatnih interesov norveškega kralja, ki je kasneje izdal nalog, da ga privedejo, živega ali mrtvega. Pri tem je bil leta 1241 umorjen. Leta 1281 je Islandija pripadla norveškemu kralju. V tem obdobju je vulkan Hekla trikrat izbruhnil (1300, 1341 in 1389). Tretjino ozemlja je prekril pepel, sledila je mini ledena doba in kuga, ki je zmanjšala prebivalstvo na polovico.

661

Ohlajena lava

Danska nadvlada in razglasitev neodvisnosti

1397 je prišla Islandija pod dansko nadvlado kar ji je prineslo luterantsko vero in osiromašenje zaradi trgovskega monopola Švedske in Danske. Med letoma 1783-84 je Laki krater izbruhnil in odstranil iz obličja zemlje četrt populacije. Izbruh je vplival na vremenske razmere in poplave po Evropi. Leta 1874 je Islandija izdala ustavo in dobila kontrolo nad domačimi zadevami. Od 1855 do 1890 se je veliko prebivalstva izselilo v Ameriko. 1918 so se dokončno znebili danske nadvlade. Med drugo svetovno vojno so Islandci razglasili neodvisnost. Gospodarsko so se zelo okrepili s trgovanjem na obe strani: nemško in britansko. Trgovali so z volno, mesom in ribami. 17. junija 1944  je bila  ustanovna skupščina Republike Islandije v Thingvellirju. Na ta dan Islandci praznujejo dan neodvisnosti.

Islandci in ameriška vojska

1941 so Islandci dovolili Američanom vstop v državo. Po vojni je ameriška vojska ostala v državi in v Keflaviku so osnovali vojno oporišče, ki so ga opustili komaj septembra 2006. Islandci tega niso sprejeli z navdušenjem saj je zaradi tega Keflavik postal mesto z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Prav tako je velika površina, ki jo je vojaško oporišče zavzemalo, ostala zapuščena in potrebno bi bilo veliko sredstev, da bi področje očistili strupenih snovi in neželjenih stavb.

Moderna Islandija

Krožno cesto okoli otoka, ki predstavlja glavno prometno povezavo,  so končali leta 1974, na določenem mestu je še danes makadamska in ima v skalo vklesane enosmerne tunele z izogibališči. Islandija je ena izmed najbolj razvitih dežel, z zavidljivim nivojem državnega šolstva in zdravstva. Po uporabi računalnikov, mobilnih telefonov, branju knjig je v samem svetovnem vrhu. Odprto WI-FI omrežje imajo v vsaki vasi, sestavljeni iz parih hiš.

880

Islandci imajo več mobilcev v uporabi kot je število prebivalcev

Imajo visok  življenjski standard. Gospodarsko so zelo odvisni  od ribiške industrije. Leta 2003 so omejili kitolov samo v znanstvene namene, 2006 pa so ga ponovno dovolili tudi v komercialne namene. Črno leto za Islandce je bilo leto 2008, ko so doživeli gospodarski zlom.  Naslednje leto so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado in za novo predsednico imenovali razkrito lezbijko Johanno Sigurdardottir. Poiskali so  krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Johanna Sigurdardottir je istega leta vložila prošnjo za vstop v EU kljub veliki oviri, ki jo za vstop predstavlja dovoljenje kitolova. Finančne težave je nadgradila še naravna katastrofa, erupcija vulkana Eyjafjallajoekull, ki je leta 2010 povzročila hude težave v evropskem letalskem prometu; v mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 100 tisoč letov. V letu 2014 je izbruhnil vulkan Bardarbunga, ki je del največjega islandskega vulkanskega sistema, ki leži pod 500 metrov debelim ledenikom Vatnajokull na osrednjem delu otoka, vendar hujših posledic ni bilo.

914

Današnji Reykjavik

 

PIKANTNO NA RDEČI PREPROGI

Jennifer Lopez in žena Roberta Duvalla, Luciana Pedraza sta bili oblečeni v skoraj identični obleki na podelitvi Oskarjev 2015.

1424667820_jennifer-lopez-luciana-pedraza-lg[1]

Obe sta krasni

Giuliana Rancic in Kelly Osborne spremljata filmske prireditve s komentiranjem mode , skupaj z  Bradom Goreskim  in voditeljico Kathy Griffin pa imajo na kanalu E popularen talk show Modna policija (Fashion police) v katerem komentirajo modo slavnih.

Fashion Police

Med Giuliano Rancic in Kelly Osborne je prišlo do trenja, ker se je Giuliani na rdeči preprogi zareklo, ko je komentirala pevko Zendayo: ” Imam občutek, da ima vonj po olju iz pačulija …ali travi. ” Za njene nepremišljeno izrečene besede se je Zendayi opravičila. Kelly Osborne, njena sodelavka, pa ji ne more oprostiti. Razmišlja o izstopu iz Modne policije.

zendaya-oscars-red-carpet-2015

Lepa Zendaya

Voditeljica Fashion Police  Kathy Griffin , je za najlepše oblečeno na letošnji podelitvi Oskarjev proglasila Lady Gaga.

Scarlett Johansson je dobila poljub od Johna Travolta. Čeprav ga je z enim očesom postrani pogledala je komentirala, da z njegovo potezo ni bilo nič narobe. John Travolta je bil nominiran za najslabše oblečenega, ker je imel namesto kravate okoli vratu verižico (meni je ideja všeč).

rs_634x1024-150222174249-634.Scarlett-Johansson-John-Travolta-Oscars.ms.022215[1]

PARTNERSTVO LAT (LIVING APART TOGETHER)

Naletela sem na pojem partnerstvo living apart together. Zadeva me je pritegnila do te mere, da sem o tem začela guglati in razmišljati. Ugotovila sem, da je drugačni način in tempo življenja spremenil tudi pogled na partnerske odnose in oblike partnerstva. S kasnejšim osamosvajanjem mladih in povečanim številom ločitev se je pojavila nova oblika partnerstva “življenje skupaj narazen”. Tako v današnjih časih aktualna partnerja živita:

1. skupaj poročena (civilno in/ali cerkveno, kar velja za  heteroseksualne pare, za homoseksualne pare varianta s poroko v Sloveniji še ni mogoča) ali neporočena (na koruzi). Frazem živeti na koruzi je izvirno slovenski in izhaja iz časa, ko okolje, oblast in Cerkev zvez neporočenih parov ni odobravala. Taki pari so se skrivoma sestajali in spali skupaj v gozdu, v hlevih, na kozolcih, na koruznicah. Zato se je izoblikoval ta frazem, ki se je v uporabi ohranil do danes. Partnerja imata skupen dom (brez koruze 🙂 ) v katerem živita skupaj z ali brez otrok. Pravno je zakonska in izvenzakonska skupnost izenačena.

2. narazen v partnerstvu LAT (living apart together)  Ta oblika partnerstva se pojavlja v različnih življenjskih obdobjih pri različnih vrstah partnerjev:

– v obdobju začetka partnerske zveze, ko partnerja še “hodita” (going steady) in se še ne ve kako se bo zveza razvijala,

– v obdobju, ko partnerja že predvidevata, da bo njuna zveza dolgotrajnejša in živita vsak na svojem naslovu iz različnih razlogov: pri mladih in tudi manj mladih zaradi udobnosti življenja z manj dolžnosti, obveznosti in odgovornosti  v “mama hotelu” ali samostojno,

DSC_7896Avtonomija v lastnem domu

– pri partnerjih, ki živijo s svojimi otroki ali starši za katere morajo skrbeti in ne želijo mešati partnerja v ta odnos,

– pri partnerjih, ki živijo ločeno življenje zaradi oddaljenosti kraja zaposlitve,

– pri partnerjih, ki iz strahu pred neuspešnostjo zveze, strahu pred pojavom monotonije zaradi skupnega življenja ali ker enostavno ne želijo  živeti s partnerjem v skupnem gospodinjstvu zaradi izgube svobode in svoje avtonomije (najpogosteje imajo takšni partnerji že za seboj neuspešno zvezo s skupnim življenjem).

couples-live-apart-2[1]

6 RAZLOGOV ZA PARTNERSTVO LAT

1.Imaš lasten dom, sam postavljaš meje in ohraniš svobodo. Dom imaš urejen po lastnih željah. Ni treba sklepati kompromisov in gledati v spalnici ženski akt , ki ga je partnerju podarila mladostna ljubezen. Ni se treba vsak dan zaletavati v najljubši stol tvojega partnerja, ki mora stati ravno na poti do omare s čevlji. Pri popoldanskem dremežu te ne zbudi glasno navijanje partnerja, ker Tina Maze ravno vozi skozi zadnja vratca pred ciljem,

2. Partnerja ohranita svojo avtonomijo. Kako luštno je, če pustiš kuhinjski pult pospravljen in takega tudi najdeš, partnerju pa ni treba nič prigovarjati zakaj ni pobrisal drobtin za sabo. Kako osvobajajoče je priti na stranišče in deska na školjki ni dvignjena. Še sam si na ta način toliko boljši, ker nikogar ne najedaš in ne kritiziraš njegovih navad,

3. Partnerja kvalitetneje preživljata skupni čas, saj ga načrtujeta. Hodita v naravo, na prireditve, na izlete. Za srečanja se bolj potrudita, ker gresta skupaj ven, se uredita, tako da še vedno ostajata drug drugemu všečna in  zanimiva. Komu si pa lahko všeč v razvlečeni pidžami, s potlačeno frizuro in razmazanim make upom, ko v kuhinji premetavaš umazano posodo, da bi našel džezvo za kavo?

4. Partnerja dajata in prejemata čustveno podporo, imata želeno intimnost, nista pa za to žrtvovala svoje avtonomije in svobode kot je to pri skupnem življenju. Če si zaželiš seksa imaš vedno na voljo toplo posteljo. Ko kaj zaškriplje imaš na razpolago ramo za jokanje in toplo dlan, ki ti pomaga naprej skozi življenje. Ko pa vsega tega nočeš se enostavno zapreš v lastni dom.

5. Iz naslova partnerstva imata partnerja manj dolžnosti in obveznosti. Na ta način imaš opranega partnerja pa mu ni treba prati, imaš zlikanega in polikanega partnerja pa mu ni treba likati.

6. Če partnerjema zveza več ne odgovarja, se enostavno nehata sestajati. Pri bolj sharing zvezi se ti kaj lahko zgodi, da celo življenje obtičiš pri partnerju s katerim nimaš razen skupnega doma in gole navade skupnega bivanja nič drugega skupnega. Bolj enostavno je stisnit zobe kot si iskati stanovanje in se seliti.

Skratka, v glavnem same prednosti, pretežno se cedita mleko in med in takšna zveza pobira samo smetano iz mleka skupnega življenja. In pobere vso smetano do zadnje, skrite kapljice maščobe tako da ostane samo izcejeno, prozorno, brezokusno, vodeno, monotono living together apart partnerstvo.

DSC_0235Living together apart ali living apart together partner?

 

KORALNO OTOČJE

Maldivi so pretežno koralno otočje z največjo nadmorsko višino borih 2,4 m in 1,5 m povprečne nadmorske višine. Tako si lažje predstavljamo, da jih je cunami 26. decembra 2004 dobesedno preplavil. Ob priliki mojega bivanja v raju, sem se o tem pogovarjala z domačinom Mustafo. Razburjen mi je povedal, da so nekaj ur, dokler morje ni odteklo dobesedno stali v približno meter visoki vodi. Zaradi klimatskih sprememb in posledično dvigovanja morja naj bi po nekaterih napovedih do leta 2100 Maldivi izginili iz zemljevida.

Zemljevid raja na zemlji

Današnjih 300 000 prebivalcev in njihovi potomci bodo postali klimatski begunci na svoji zemlji nekje na Sri Lanki in v Indiji. Za to so poskrbeli v letu 2008 in zagotovili sredstva, ki se zbirajo od turizma, za nakup ozemlja. Nova vlada je v istem letu  razglasila tudi ustavo, v kateri je opredeljena državna vera. Muslimansko vero so postavili kot pogoj za priznanje maldivskega državljanstva. Na ta način so dobili svoje “izbrisane” saj so nemuslimanom odvzeli državljanstvo. Decembra 2011 so zaradi zaščite islama izbruhnile demonstracije in posledično so predsednika zamenjali. Naraščajoča islamizacija bi lahko vplivala tudi na življenje turistov na Maldivih, mogoče s prepovedjo alkohola, poljubljanja v javnosti, mešanih plaž ali s prepovedjo kakšnega drugega ravnanja turistov, ki ni v skladju  z islamskimi vrednotami. Na Maldivih sta homoseksualnost in nudizem prepovedana.

DSC_0253

50 odtenkov modre na Maldivih

Glavna vstopna točka na Maldive za turiste je letališče v maldivskem glavnem mestu, Maleju. Od tukaj turiste do izbranega otočka prepeljejo po vodi ali s hidroplanom po zraku. Tisti trenutek, ko stopite na peščena tla vašega rajskega otočka se spontano sezujete. V raju uživate bosi. In to skrajno. Ugotovite kako nas obutev utesnjuje v vsakdanjem življenju in kako dobro nam dene neposreden stik z zemljo, ko ste v vsakem trenutku dobesedno ozemljeni. V resnici ne potrebujete s seboj niti natikačev in brisače, samo kopalke in nekaj oblačil za jedilnico.

Maldivska vlada je predpisala način gradnje na turističnih otokih, zato so vsi podobno razporejeni. Na eni strani otoka so bungalovi nad vodo, vmes ob obali so bungalovi na kopnem in na drugi strani otoka so  skupni prostori: recepcija, jedilnica, bar in nastanitveni objekti za osebje. Na netu je veliko debate za kateri otok in kakšno vrste nastanitve se odločiti. Midva sva se odločila za otok kjer letujejo samo starejši od 18 let ( si morava v času ko sta najina otroka že  odrasla, vnukov pa še nimava, malo  oddahniti od dopustovanja z otroki 🙂 ). Odločila sva se za vodni bungalov in drugič se bova ponovno, ker imaš v vodnem bungalovu več zasebnosti. Pri obalnih naju je zmotilo to , ker se mimo tvoje terase, po tvoji plaži , mimo sprehaja tistih nekaj turistov, ko so s teboj na otoku 🙂 .

20121103_050151

V raju na zemlji 

JOSIPA LISAC V MARIBORU

Na Josipo Lisac imam dva spomina iz otroštva. Ko sem bila še osnovnošolka sta moja starša šla gledat rock opero Gubec-beg v Zagreb. Zadeva je bila takrat zelo nobel, saj je bil Zagreb zame pojem za velemesto. Tudi opera je bila v moji otroški glavi zelo nobel zadeva, pridih skrivnostnosti pa je dodala beseda rock, za katero sploh nisem vedela, kaj točno pomeni, zdelo se mi je samo, da je to nekaj glasnega. Pomembnost vsega dogodka je bila še toliko večja, ker se spomnim, da sta se starša takrat prav posebej lepo uredila. Nazaj sta prišla navdušena saj sta bila prepričana, da bo dekle iz opere, Josipa Lisac postala zvezda svetovnega formata. Drug tak spomin na Josipo je nastal čez nekaj let, ko sem brala, da se Josipa Lisac vrača iz Amerike nazaj v Zagreb. Takrat sem se vprašala ali je Josipa zdaj zvezda svetovnega formata?

Danes imam poleg spominov zapisano v glavi o Josipi Lisac tri stvari:

1. njen neopisljiv, čaroben glas, ki prehaja od mehkega k ostremu, od komaj slišnega k predirnemu, od šepetajočega k močnemu in spet nazaj,

2. velika ljubezen s Karlom Metikošem in številni koncerti njemu v spomin po njegovi nenadni smrti v letu 1991,

3. ekstravagantne obleke s pokrivali, ki odlično dopolnjujejo njeno karizmo.

Včeraj zvečer je imela Josipa Lisac nepozaben koncert v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Na oder je prišla v črni ekstravagantni obleki, z njenim večnim lisičjim frufrujem, širokimi ustnicami in močnimi ličnicami. Okoli vratu je imela kovinsko ovratnico, iz katere je visela veriga skoraj do tal. Na glavi je imela razvejano črno pokrivalo.  Od prvih taktov Ave Marije, s katero je koncert pričela, nas je prikovala na sedeže in nas zapeljala po hribih in dolinah glasbe, skupaj z njo smo vozili po ravnih cestah, sopihali v hrib, upočasnjevali po serpentinah, si dali duška na vrhovih in od časa do časa kar poleteli. Od nje se je širila energija, nas napolnila, da smo sedeli nepremično, neslišno, komaj da smo upali dihat, da le ne bi preslišali česarkoli. Josipa ni pela samo z glasom, v prvi vrsti je pela s srcem, z dušo, tudi z obrazom, z očmi, z rokami, s celim telesom, pela je z gibi in tudi s svojo obleko. V postankih ob cesti je mimogrede postavila trditev, da smo v 21. stoletju in takoj nato se/nas je vprašala ali je to res in da upa, da je. Da se nam kaj lahko zgodi, da zaspimo kje ob poti, da ostanemo kje v kakšnem drugem času in si tega ne smemo dovoliti.  Da je treba živeti tukaj in zdaj. In dejansko smo živeli z njo tukaj in zdaj. In pozabili na vse ostalo. Rekla je, da tako kot je ona potrebna nam, smo mi potrebni njej saj se skupaj nahajamo v krogu prejemanja in dajanja, mi prejemamo od nje in ona prejema od nas. Kaj bi ji pomagal njen talent in predstava, če ne bi bilo nas, publike, ki ji da potrditev?

Končala je z Maglo in ob zadnjem akordu se je v meni pojavil tisti spontan notranji vzgib, da ji zaploskam, tisti primarni vzgib za izražanje navdušenja, ki ga po moje prinesemo na svet. Ja, Josipa Lisac, zame si zvezda svetovnega formata. Carica.

Božanski komad:  https://www.youtube.com/watch?v=I_5Ms18ygEg

VALENTINA V EDINBURGHU

Valentina je velika, krhka, nežna  in prijetna punca, pravi sonček. Ko sem jo spoznala kot Mašino sošolko v mednarodni gimnaziji v Mariboru, mi nikakor ni šlo v račun, kako je takšna nežna punca, ki je tako navezana na svojo družino, iz Žalca zajadrala v dijaški dom v Mariboru.                                                         Kako to, da ni ostala doma in obiskovala gimnazijo v Celju saj že takoj , ko jo spoznaš, ugotoviš, da izhaja iz ljubeče, zelo povezane družine. In potem te preseneti še bolj z izjavo da bo študirala v tujini. Tako nežno, priljubljeno bitje bo šlo v  tujino, daleč stran od doma? Ampak, to je bila njena želja že od malega. In tako kot si začrtamo pot v otroštvu, tako se nam življenje odvije. In seveda je Valentina danes v Edinburghu, študira.

VALENTININ ODTENEK ŽIVLJENJA:  Domotožje ni problem, ki ga je treba razrešiti, domotožje ni navada, ki jo je treba opustiti, domotožje je spomin na  ljudi in dogodke, ki jih hočeš vedno pogrešati.

NAŠA ŽANET

Naša Žanet je krasna punca. Z dolgimi lasmi, dolgimi nogami, lepimi očmi, prijaznim nasmehom, s končanim študijem in službo za nedoločen čas. In svojim avtom. Skratka ima vse.  O naši Žanet  sodelavci pravijo, da ima pulz narejen na 30. Kar v praksi pomeni, da je zelo prijetna za sobivanje. In tudi za sodelovanje na delovnem mestu. Ko dobi najbolj težko stranko, ki si želi olajšat vsa bremena, ki mu jih nalaga življenje in njej pove vse kar ji ne gre, ko ji na dolgo in široko opiše, komu vse bo nastavil bombo in komu bo zavil vrat, ko našteje že  vse in nastane tišina, ker je presenečen, da ni odziva in hkrati v zadregi, ker mu je zmanjkalo besed, naša Žanet mirno vpraša (seveda, saj ima pulz še vedno 30) : “Kaj lahko naredim za vas?”. In uredi vse, vedno in pravi čas.

Naša Žanet, ki ima vse, ima tudi krasnega, prijaznega, dobrega  fanta, ki ima tudi vse, celo pravo višino, saj je višji od nje. Je zelo dober in Žanet vedno poišče možnosti, da bo še boljši. Kot takrat ko se mu je oglasila na telefon in se je nanjo namesto izrazov veselja, da jo sliši , vsula ploha ne preveč prijaznih besed. Rekla mu je: ” Zdaj bom prekinila in ti dala priložnost, da me najprej pozdraviš in se razveseliš, ker me boš slišal.” In je odložila. Fant je bil dovolj pameten, da je ponujeno priložnost izkoristil. Se pravi, da imata oba vse. Tudi leta, ki so godna za poroko. In ko sem slišala novico, da gresta s fantom 31. januarja v Benetke, sem ji napisala: ” Kaj boš dobila prstan?” ( kdo pa gre v Benetke januarja v mrazu in še pred pustom, če ne tisti, ki želi tam narediti kakšen usoden korak ?) in dobila odgovor: ” Ne. Si ga še nisem zaslužila.” To bomo pa še videli, sem si mislila. In željno pričakujem, da nam naša Žanetka napiše zakaj sta šla s fantom v Benetke sredi zime.

 

ISLANDSKA KUHINJA

…VČASIH…

Zemlja, lega in podnebje Islandije niso omogočali razvoja poljedelstva in živinoreje. Ovce so se prosto pasle v naravi, zato je ovčetina predstavljala velik del njihove prehrane.  Lovili so ribe in morske ptice, nabirali so njihova jajca. Hrane ni bilo na pretek, pol leta je na Islandiji zima, zato so Islandci uporabljali veliko načinov konzerviranja hrane: sušenje, razsoljevanje, prekajevanje, vlaganje v kis in celo zakopavanje v zemljo v primeru morskega psa. Zaradi pomanjkanju hrane niso ničesar zavrgli zato so pripravljali tudi neobičajne jedi kot so ovnove mošnje v kislem mleku (sursadir hrutspungar), marinirane ovčje glave (svid), jed iz ovčje drobovine (slatur), in strohnelo meso morskega psa (Hákarl) , ki zahteva dolgotrajno pripravo. Meso morskih psov smrdi po amoniaku, ker nimajo ledvic in izločajo urin drugače kot druge ribe. V lesenih zabojih ga na kose narezanega zakopljejo v zemljo,  da začne trohneti. Na ta način izgubi škodljive snovi in postane užiten. Po dveh mesecih trohnjenja pod zemljo ga še tri mesece sušijo na vetru.

457

Na islandskem krožniku se znajdejo tudi njorke

….IN DANES…

v prejšnjem stoletju so Islandci s pomočjo rastlinjakov in geotermalne energije pričeli pridelovati zelenjavo in jo uvedli v svojo prehrano. Pečejo  rženi kruh (rúgbrauð). V Myvatnu se postopek peke lahko ogleda. Tam ga pečejo pod zemljo, s pomočjo geotermalne energije. To je bogat, temen ržen kruh (hverabraud) . začimb Od začimb uporabljajo zelo malo. V glavnem sol, sladkor in čebulo. So največji porabnik sladkorja na prebivalca na svetu. Njihov način prehrane se je amerikaniziral. So veliki potrošniki hot dogov, pic in hamburgerjev.

RIBE

imajo glavni delež v islandski kuhinji. Na njihovih jedilnikih je: marinirani losos (gravlax), divji losos (viltur), gojeni losos (eldislax) , marinirane ribe (sild), dimljeni losos (lax),  sušena riba (hardfiskur), ki se postreže z maslom, poleti postrv (silungur). V islandskih vodah lovijo tudi kozice, ostrige, školjke, jastoge.

MESO

Islandska jagnjetina slovi kot ena izmed najboljših na svetu. Jagnjetino pečejo ali ponudijo sušeno ali dimljeno (hangikjöt), narezano na tanke rezine. Pripravljajo tudi konjsko meso, meso severnih jelenov in morske ptice kot so njorke (lundi) in črne njorke ( langvia).

221Islandska jagnjetina je nepremagljiva

SLADICE

Skir (skyr)  je podoben jogurtu. Delajo ga iz posnetega mleka, menda že od 11. stoletja. Je nizkokaloričen in poln vitaminov. Servirajo ga osladkanega in s svežimi borovnicami.  Uporaben je tudi za sončne opekline. Islandci pečejo tanke in sladke palačinke s cimetom (ponnukokur) in ržene palačinke (flatkaka) na katere namažejo maslo.

PIJAČA

Islandci so največji porabniki kave in Coca Cole na prebivalca na svetu. Kavo pijejo ves dan, v vseh oblikah. Vsepovsod je naprodaj ustekleničena voda. Zelo okusna, široko dostopna  in zastonj je voda iz pipe. Islandija ima obilje čiste vode v naravi, zato je skoraj greh tam piti ustekleničeno vodo. Za pivo je na Islandiji veljala prohibicija vse do 1.3.1989. V spomin na ukinitev prohibicije piva nekateri Islandci prvega marca izvedejo runtur. Tradicionalna islandska žgana pijača se imenuje Brennivin. To je krompirjevo žganje s kumino. Alkoholne pijače prodaja veriga trgovin v državni lasti Vin Bud.

027

Runtur se konča v nedeljo zjutraj v rožicah 🙂

INTERVJU S SLOVENKO, KI ŽIVI NA DUNAJU

1. Kako si se počutila, ko si se preselila na Dunaj, in kako se počutiš zdaj, ko Dunaj zapuščaš?

Moje počutje ob spremembah bivalnega okolja ima že utečene vibracije: najprej gre za popolno navdušenje, ker sem se do sedaj vedno selila na boljše ali pa vsaj našla razloge da je tako; sledi faza prilagajanja in tesnobe, ko se človek vpraša, a mi je bilo tega treba; nakar se jaz osebno začnem zabavati ob vseh mogočih in nemogočih prigodah in sem (vsaj do sedaj) bila hvaležna usodi za vse doživeto. Iti z Dunaja pa me je malo strah, ker si mislim, da ne morem iti na boljše saj mesto slovi* po najboljši kakovosti življenja na svetu. Počutje je nostalgično, slovo od prijateljev bo boleče in selitev naporna.

2. Si imela kakšne težave pri privajanju na življenje na Dunaju?

Malo za šalo malo zares, sem se na lastnih napakah toliko naučila, da jih moram narediti še nekaj. Včasih je bolela duša, včasih trpela zdrava pamet in na žalost so se napake kar nekajkrat poznale tudi v denarnici. Kot takrat, ko sem morala vlomilce sama poklicati in jih mastno plačati. Ker sem se zaklenila ven in nisem mogla v stanovanje 🙂

3. Kako so te sprejeli Dunajčani in koliko imaš z njimi stikov? Koliko imaš stikov s priseljenci in kako se razumete?

Tako, da se s priseljenci odlično razumemo, saj vsi znamo srbsko 🙂 Na Dunaju se Balkan začne, pravijo. Res ne vem, kako so me sprejeli Dunajčani, ker redko koga srečam in ga tudi ne prepoznam, ker se samo pretvarja, da je Dunajčan. Letos so tudi na nacionalni televiziji (ORF2) priznali, da je na Dunaju vsak drugi meščan tujskega porekla. Da vam opišem le enega najbolj pristnih stikov: Prideva s hčerko v trgovino, kjer nama prijazno postreže starejša prodajalka oblečena v dirndl (narodno nošo). Ker se moja hči povsod in vedno pogovarja le v angleščini, tudi tokrat “zareže” po angleško. Na najino veliko presenečenje “potegne” prodajalka še v bolj pristni angleščini nazaj !? “Kako pa to, da vi tako dobro govorite angleško?” jo vpraša hči. “Saj sem pa Angležinja. ” ji le-ta odvrne.

4. Katere so najpomembnejše razlike, ki jih opažaš med Slovenci in Dunajčani (v njihovih navadah, prepričanjih, vrednotah, obnašanju ipd.)?

Da ne bom pristranska, ker Dunajčanov res ne poznam in se z njimi ne družim, se bom raje osredotočila na “javno sfero”, dogodke in odmeve. Po moji oceni je na tem področju   res bistvena razlika način, kako vlada stoletja stara država napram pubertetni Sloveniji. Odlikuje jih samozavest, spoštjivost in samohvala. Ne dvigujejo prahu po nepotrebnem, raje informirajo javnost kak dan kasneje, ko so uradne informacije usklajene in rešitve nakazane. Če je treba grajati, poročajo verodostojno in na kratko. Če pa je treba pohvaliti sosedne drzave, se znajo temu tudi povsem izogniti !? Ko pa jim kdo posebej sede v srce, npr. Tina Maze, bi jo pa kar posvojili in jo predstavijo, predvsem kot Korošico. Gledano na državnem nivoju se zavedajo stoletne zgodovine v kateri so vladali sosednjim narodom in na ta način na Dunaj privabljali obiskovalce. Zelo so gostoljubni in polno angažirani pri integraciji priseljencev – po jugoslovanski vojni jim je uspelo “udomačiti” 150 000 Srbov.

5. Posebej te moram vprašati, kako se oblačijo Dunajčanke in Dunajčani?

Kakor komu paše. Velja rek: ne moreš zgrešiti in ne moreš pretiravati. Npr. javne osebe se oblačijo zelo modno in jih ne moti, če so (trenutno) vsi po vrsti v svetlo modri barvi; pomembneži iz mednarodnih organizacij se, v skladu s protokolom, oblačijo klasično; mladi so barviti, kot povsod po svetu. In na koncu velja omeniti še dve skupini ekstremistov: klošarji in modni ekscentriki.

6. Kateri doživljaj z Dunaja ti bo ostal najbolj v spominu?

Veliko doživljajev se je nabralo. Bom opisala enega, ki je na nek način povezan s turizmom. Na stotine turistov se dnevno gnete okoli Štefanove cerkve, cesarjevih dvorov, muzejev, … da bi podoživeli zlate čase Habsburžanov. Na tisoče Dunajčanov pa vsako jutro sede v uBahn (podzemno železnico) in veselo na delo. Tako je bilo tudi tistega jutra, ko je na podzemni želenici poleg mene sedela z ruto zakrita muslimanka, njej nasproti priletni  črnec in poleg njega svetlolasa deklica. Nacionalna barvitost je pač del vakdana. In nihče niti ne sluti, da v tem prepolnem vagonu pravzaprav povsem prikrito sedi “atrakcija”. To krhko, svetlolaso dekle je nihče drug kot Elisabeta von Habsburg – Lotringen. Tako rekoče ena izmed cesarjevih prestolonaslednikov. Preprosta srednješolka, ki živi daleč od slavne preteklosti.

7. Kaj je tisto, kar boš najbolj pogrešala, ko se boš preselila z Dunaja, in česa ne boš obžalovala?

Zagotovo bom pogrešala sedanje razgibano delovno okolje na Vienna International School**. To šolo so ustanovili Združeni narodi na podlagi Ameriške šole, ki je bila namenjena otrokom ameriških vojakov po drugi svetovni vojni. Danes ima šola prvovrstni mednarodni sloves in gosti 1400 otrok, ki pripadajo cca 90 različnim narodnostim. Starši so poslanci, poslovneži, pa tudi slavne osebe kot Fiona Swarovski. Ker se mednarodne šole zaključijo z IB diplomo (International baccalaureate), pouk poteka po specifičnem, za vse šole poenotenem curriculumu. Še posebej so mi pri srcu tri osnovne vrednote, ki jih privzgajamo otrokom: ceni samega sebe, spoštuj druge in ohranjaj naravo. Moja osebna investicija v tej zvezi je bila postdiplomska prekvalifikacija v knjižničarko, ki je nikoli ne bom obžalovala čeprav je bilo treba vložiti kar nekaj truda, časa in denarja. Pri vseživljenskem učenju je čar v tem, da v danem tenutku aktiviraš tiste vire, ki ti dajejo določeno prednost. Npr. moji učenci so izredno spretni na računalnikih dokler ne pride do problema. Običajno je dovolj, da pristopim, jih pomirim in prosim, da mi problem razložijo in že je rešitev “na dlani”, miška pa je ta čas seveda v mojih rokah.

8. Kaj bi svetovala ljudem, ki se selijo na Dunaj? Še vedno velja rek “ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj”?

Moj nasvet bi bil, nej se povežejo s sorojaki, ki že imajo osvojen “know how” in si bodo na ta način prihranili veliko časa  in nepotrebne jeze. Glede trebuha in drugih užitkov je to stvar življenskega sloga. Se da preživeti zelo poceni in se da zapraviti goro denarja. Pravzaprav ni treba živeti na Dunaju, da se spremenite v princesko vsaj za en večer. Pripravite cca 600 eur .Preko interneta kupite karte za enega izmed 400+ dunajskih plesov, se nakitite z večerno toaleto, pod roko še partnerja pa veselo “alle walzer”. Rezervirajte še solidni hotel in nepozabni vikend bo vaš!

  • raziskava Quality of living

** www.vis.ac.at.com

BIRDMAN ALI NEPRIČAKOVANA VRLINA NEVEDNOSTI

Živimo v času, ko priznanje, slava in denar pritekajo s številom klikov. Slavne in bogate so zvezde iz resničnostnih šovov, popevkarji dvomljive kvalitete, igralci iz akcijskih filmov polnih nasilja. Glavni igralec v Birdmanu Riggan Thomson, ki ga je odlično odigral Michael Keaton hlepi po priznanju drugačne vrste. Po tistem globokem, samodejnem spoznanju, tistem univerzalnem , nedvomnem vedenju v vseh nas: to je to.  Do tega priznanja hoče na vsak način priti s priredbo in glavno vlogo v drami na Broadwayu. Vso svojo strast, dobesedno tudi kri vloži v predstavo.

Kljub odlični igri glavnega igralca se nikakor nisem mogla vživeti v njegovo krčevito prizadevanje, nisem trpela, hotela in hlepela z njim. Ne morem pa reči, da sem po ogledu na film pozabila. Celo velikokrat se spomnim nanj. Ampak po drobcih. Na igralca Mikea (Edward Norton),  ki je na odru živel resnično življenje, v resničnem življenju pa je igral. Na njegove besede, da je resnica vedno zanimiva, izziv pa ne. Na besede Rigganove hčere Sam (Emma Stone), da se stvari dogajajo na mestih, ki jih on ignorira in se dela kot da blogi,  Twitter in Facebook ne obstajajo. Da je on tisti, ki zaradi tega ne obstaja, ne obratno. Ali od tu izvira drugi naslov filma? Vsekakor bom še nekaj časa miselno sestavljala mozaik z imenom Birdman.