PRIJAVA POROKE

Najina poročna lokacija je že izbrana, rezerviran je tudi prostor za slavje, seznam gostov je napisan, moja obleka počasi nastaja. Potrebujeva pa še najpomembnejše za poroko, brez katerih obred pač ni mogoč – matičarja in župnika.Preden sva lahko razposlala predvabila, sva morala opravit še obisk pri duhovniku in na matičnem uradu, da sva  prijavila poroko. Ker še dragi ni »zaprosil« svoje poročne priče, teh obiskov seveda nisva mogla organizirati. Za pričo je izbral svojega prijatelja Tadeja, hkrati novopečenega partnerja od moje priče. Zadnji trenutek, dan prej, preden smo šli obiskat matičarja, mu je ženin postavil vprašanje, katerega odgovor je bil seveda pritrdilen. Tadej sploh ni mogel skriti presenečenja, veselja in ponosa.

aba4f468d7965caaf2fefb1dc7cea32c5ba8843a78f488479096214b7c47b1bd

 

Tako, pa je poročna ekipa pripravljena za obisk matičarja. Naslednje jutro sva se z Jernejem še morala ustaviti v župniščih, kjer sva bila krščena, saj sva potrebovala krstne liste oziroma potrdila, da imava pridobljene vse zakramente in da še nisva bila poročena, saj župniki to vse še vedno lastnoročno vpisujejo v krstne knjige. Potrebovala sva tudi dovoljenje, da se lahko poročiva izven matične župnije. V župnišču, kjer sem bila jaz krščena je potekalo vse hitro in gladko, pri Jerneju pa smo ugotovili, da so iz župnišča, kjer je opravil zakrament svete birme, pozabili to sporočit v župnišče, kjer je bil krščen, tako da po njihovih dokumentih ni bil primeren kandidat za sklenitev cerkvene zakonske zveze. Še dobro, da živimo v tako majhni državi, da se vsi duhovniki med seboj poznajo in so tako hitro uredili, da bo cerkvena poroka sploh možna.Med sedenjem v župnišču in listanjem knjige, v katerih so bila nekaj mesecev po rojstvu zapisana najina imena, sem se začela zavedati, da je to res nekaj velikega in pomembnega v življenju, ker bo po poroki moje ime kmalu pripisano k njegovemu in obratno.

Ko sva pridobila vso potrebno dokumentacijo, sva pobrala priči, ki sta naju že nestrpno pričakovala in odpravili smo se proti Rogaški. Ker je bila upravna enota v Rogaški Slatini na ta dan zaprta, je bilo potrebno prijavit poroko v matičnem uradu v Šmarjah pri Jelšah. Prispeli smo ravno v času malice uslužbenke, zato smo nekaj časa preživeli v čakalnici, kjer je napetost počasi naraščala. Počutila sem se, kot da čakam na zobozdravnika, čeprav sem vedela, da ne bo bolelo 🙂

Ker bo civilni obred izven matičnega urada, ga bo potrebno plačati. Na srečo pa na najin dan ne bo nobene druge poroke, tako, da nisva omejena s časom in si lahko vse organizirava po svojih željah. Zabeležili smo naše podatke, podpisali dokumente in poroka je bila prijavljena.

71cc5df0406183138ac56226d6b99041da10f1587ab25802f61b8b4610030609