Z RESTAVRIRANJEM AVTOMOBILU POVRNEM MLADOST

V prejšnjem sestavku NAM JE MARCEL ZAUPAL, da  je začel obnavljati avtomobile Zastava, ko je bil star trinajst let. Pojasnil nam je razloge, zakaj je bil in je še vedno na te avtomobile tako navezan, da zanje porabi večino svojega časa, premaguje vse telesne napore, ki jih bolj ali manj ročno restavriranje avtomobilov od njega zahteva, pogosto tvega, da se mu bo zgodilo kaj neprijetnega. Izvedeli smo, da restavrira avte za zbirko, ki bi jo želel razstaviti v muzeju.

V nadaljevanju pogovora NAM JE ZAUPAL, kako poteka obnova avtomobilov, kje je pridobil ustrezno znanje in spretnosti in s kom je pri tem sodeloval.

Marcel obnavlja avto pod budnim očesom starega očeta Maksa.

Pojasni nam, kako poteka obnova starega avtomobila?

Avtomobil popolnoma razdrem. Vsako komponento posebej obnovim, da je kot nova. Ko je avto dokončno restavriran, mora biti tak, kot bi ga pravkar pripeljali iz tovarne. Upoštevati je treba letnik in izvedbo avtomobila (GTL, CL, Skala…). Delov ene izvedbe se ne sme prenašati na druge, če niso povsem enaki.

Marcel je povedal, da obnovi vsak najmanjši del avtomobila.

Razstaviš tudi motor in električno vezje?

Seveda. Popolnoma.

Kako si pridobival znanje o obnovi avtomobilov?

Nimam profesionalne izobrazbe s tega področja. Lahko bi rekel, da sem samouk, čeprav ne smem prezreti številnih ljudi, ki so mi posredovali svoje profesionalno znanje. Moj stari oče Maks Tajnikar je bil še pred drugo svetovno vojno izučen kovač. Zelo dobro je oblikoval kovine in to znanje je posredoval tudi meni. Pri obnavljanju starih karoserij je pogosto treba izrezati kose pločevine, na katerih je rja naredila preveč škode, s kupljenimi jih ni mogoče vedno nadomestiti, saj nekaterih delov pač ni mogoče dobiti. Takrat je treba del izoblikovati.

S čim?

Orodje je preprosto: s kladivom in nakovalom. :-) Da nadaljujem: Strokovno znanje ličenja sem dobil od profesionalnega avtoličarja, Štefana Tajnikarja. Nekaj dni sem bil v njegovi delavnici, težko bi rekel, da kot vajenec, ampak bolj kot opazovalec in učenec. To znanje je tudi s finančnega vidika zelo dragoceno. Moja dejavnost je neprofitna, zato nimam sredstev, da bi za ličenje najel profesionalca. Že ličenje manj poškodovanih avtov je zelo drago, ličenje tako poškodovanih avtov, kot jih imam jaz, pa bi bilo še veliko dražje. Prvi avto mi je pomagal pobarvati brat mojega starega očeta, Jože Tajnikar, ki je imel s tem delom veliko izkušenj. Zelo sem mu hvaležen za to pomoč, saj sem še danes zadovoljen z obnovo svojega prvega avtomobila. Nobene možnosti ni bilo, da bi kot otrok sam pobarval avto tako, kot je treba.

Ročno izdelana odtočna lina na trebuhu avtomobila.

Kako je bilo z obnovo električnih vezij?

Električna vezja vedno naredim sam. Je prijetno, ko vidiš, da lučke zasvetijo in vse deluje, kot je treba. :-) Le pri prvem avtomobilu sta mi pomagala dva električarja. Sta prišla, nekaj malega zvezala in že se jima je mudilo domov. Problem je bil v tem, da sem imel takrat premalo znanja, da bi se sam lotil tega dela, zato sem kupil električno vezje v tovarni v Kragujevcu. To vezje je bilo namenjeno letniku 2008, jaz pa sem obnavljal letnik 1986, kar pomeni, da ga je bilo treba primerno prilagoditi. Ni bilo druge možnosti, kot da sem nazadnje sam vzel v roke priročnik in dokončal delo, ki sta ga električarja začela. Z mehaniki sem imel več sreče. Zahvaliti se moram mehanični delavnici Kuk, kjer so mi večkrat priskočili na pomoč. Pomagali pa so mi tudi drugi avtomehaniki.

Električno vezje

Obstaja velika razlika med restavratorjem avtomobilov in mehaniki, ličarji, kleparji …. Njihova naloga je, da ohranjajo avto delujoč za čim daljši čas in s čim manjšimi stroški. Pri restavriranju pa je pomembno, da je ob zaključku avto tak, kot je bil na dan, ko je zapustil tovarno. Ni dovolj, da je uporaben. Zelo pomembna je originalnost, na primer, mehanik mi je nekoč rekel, naj raje, kot da popravljam staro, kupim novo bencinsko črpalko. Gotovo bi bilo z vidika uporabe to pametna odločitev, ki jo pa kot restavrator nisem mogel sprejeti. Nove črpalke niti vizualno niso bile podobne tistim, ki so se originalno vgrajevale v izvedbo avtomobila, ki sem ga obnavljal. Ni mi preostalo drugega, kot da sem staro črpalko razdrl, kupil novo membrano, ponovno sestavil … Porabil sem ogromno časa (že pred tem sem jo razdrl, dal cinkat določene dele, druge opral z bencinom, jo sestavil in šele nato ugotovil, da ne deluje). Ogromno so mi pomagali tudi prijatelji. Brez njih ne bi bilo številnih lepih spominov, ki jih imam predvsem na začetke delovanja svoje delavnice.

Avto, sprejet v delavnico za obnovo.

Koliko znanja o obnavljanju avtomobilov si pridobil s pomočjo literature?

Nekaj napotkov že dobiš v priročnikih, ki so posredovani kupcu ob nakupu avta. Servisne knjige so tudi vedno dobrodošle.

Koliko so koristne televizijske oddaje o obnovi avtomobilov? Opažam, da je teh oddaj na tujih kanalih veliko.

Nič! Te oddaje, ki jih gledaš na Discovery Channel, predstavijo obnovo avtomobilov ali celo njihovo predelavo kot show. Delajo z avtomobili, ki jih ni težko dobiti na njihovem trgu ali so še vsaj deli zanje dostopni. Potrebuješ le kovček denarja, prebarvaš karoserijo in nakupiš nove dele pa imaš obnovljen avto. Pri nas je restavriranje veliko zahtevnejše, sploh zaradi slabih komercialnih povezav marsičesa ni mogoče dobiti. Novi deli se večinoma ne proizvajajo več, tako da lahko trdim, da približno v 95 odstotkih uporabljam prenovljene rabljene avto-dele. Poleg tega se razlikujejo tudi postopki obnove, saj se pri nas uporabljajo drugi materiali, tj. laki, razredčila ipd. Ni pomoči: treba je natančno brati navodila na pločevinkah. :-)

Je možno dobiti uporabne informacije na googlu?

Ah, google o tem ve zelo malo. :-) Obstajajo pa viri, kot so priročniki, katalogi, fotografije, kosovnice, reprodukcije, seznami ipd., kjer je natančno napisano ali narisano, katere dele in opremo ima določen avto.

Obnovljen motor

Bi lahko rekel, da je restavriranje avtomobilov ne le obrt, ampak gre tudi za raziskovalno delo?

Absolutno. Na primer, imam stol, zanj vem, da je imel vzglavnik, vendar obstajata dva tipa vzglavnikov: višji in nižji. Kako ugotoviti, kateri je pravi? Preučim literaturo, primerjam luknje na sedežu za vzglavnik, primerjam slike avtomobilov ipd. Nekaj podatkov lahko dobiš tako, da avtomobile primerjaš med seboj. Če imajo vsi avtomobili določenega modela enake npr. letvice, sklepaš, da jih je imel tudi ta, ki ga obnavljaš.

Vsak cinkan delček je treba ponovno prevleči s cinkom.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

Gravatar
WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s