RIBNIKI PETELINJEK

Mokrotni travniki ob ribnikih Petelinjek nudijo življenjski prostor Strašničnemu mravljiščarju (Maculiea teleius), ki mu je narava predpisala tako zapleteno pot razmnoževanja, da je ena izmed najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi. Za svoj razvoj potrebuje zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), ki raste samo na ekstenzivno gospodarjenih močvirnih ali vlažnih travnikih.

Poleg gostiteljske rastline morajo biti na travnikih še mravlje rdečke iz rodu Myrmica, saj v njihovih mravljiščih gosenice metulja zaključijo razvojni krog. Življenje strašničnega mravljiščarja se začne na zdravilni strašnici, kamor metulj sredi poletja izleže jajčeca. Iz jajčec se izležejo gosenice, ki približno tri tedne preživijo v cvetni glavi rastline in se nato spustijo na tla. Tam čakajo na gostiteljske mravlje.

Zaradi izločanja posebnih snovi jih mravlje vzamejo s seboj in prenesejo v mravljišče. Tu gosenice preživijo do naslednjega poletja. V mravljišču se prehranjujejo z ličinkami mravelj. Junija se zabubijo, v juliju pa se iz bub razvijejo odrasli metulji, ki morajo hitro zapustiti mravljišče, da ne postanejo plen mravelj.