MLADOST (YOUTH)

Režiser Paolo Sorrentino (roj.1970) je leta 2014 s filmom La Grande Bellezza (Velika lepota) osvojil prvega Oscarja za najboljši tuj film. V filmu Youth ali Mladost sta skupaj z režiserjem Matt Zoller Seitzem predstavila podobno tematiko ter film posvetila pokojnemu kolegu, režiserju Francesco Rosiju (1922 – 2015).

Ker sta režiserja tudi avtorja zgodbe, me je film takoj pritegnil. Razlog, da sem se odločila za ogled filma, pa je bil tudi ta, da je bil predvajan v abonmaju za seniorje – polna dvorana upokojencev je dodatno doživetje. Povrhu tega pa sem ujela kritiko, ki je filmu ‘poklonila’ le dve zvezdici. Kdor bere moje vtise, že ve, da sem jaz impresionistka in običajno cenim, kar kritiki spregledajo.

In seveda je bil ogled filma popolno doživetje. Moji dominantni avdio-kinestetični čuti so kar srkali vtise v dvorani in na platnu. Čim sem vstopila v dvorano, me je oblil vonj po starejših damah (beri: težki parfumi), že po nekaj scenah se je zaslišalo smrčanje 🙂 in nekontrolirano zvonenje telefonov, ki je popolnoma sovpadalo s filmsko zgodbo o starostnikih.

Osemdesetletnika Fred (Michael Caine) in Mick (Harvey Keitel) preživljata poletje v mondenem švicarskem letovišču; ležerno v izobilju. Razumljivo, da so moji starejši sogledalci zadremali. Za njih je to vsakdanj, zame pa je bil ta film pogled v prihodnost. Avtorja sta izjemno kreativno in iskreno prikazala vrednote in spoznanja, ki pridejo v ospredje s staranjem. Z odličnim tempom se izmenjujejo komične scene, glasbeni prizori in banalni vsakdanj. Na primer, Fred: kot glasbenik je bil vse življenje molčeč in zadržan in ujetnik svoje zakonske zveze; ko pa ga v Švici obišče hči in se njun odnos vzpostavi kot nikoli prej v življenju, se odloči za ‘labodji spev’ – nastop pred angleško kraljico. Tudi na starost ima človek izbiro: njegov prijatelj Mick se odloči za samomor.

 

Screen Shot 2016-04-08 at 13.25.57
Večerna predstava v letoviškem parku.

Skozi večino scen je čutiti navezo med starostjo in mladostjo. Skoraj nemogoče pa je vzpostaviti povsem odkrit odnos s svojimi bližnjimi; mladi niso dovzetni za izpoved staršev, za starejše pa je razkrivanje življenjskih resnic in izkušenj preveč boleče; lažje jih je odnesti s seboj v grob.

Vsekakor je film Mladost namenjem tistim, ki imajo v duši problem z resnico, da je treba svet prepustiti mladim, jih podpreti in jim dati priložnost, jim prisluhniti in slediti.

Zaključek: tako kot Eros v knjigi PSI, nam tudi Sorrentino v filmu Mladost velikodušno ponuja individualizem in sprejemanje razlik, ne glede na poreklo, starost, raso, … Meni osebno je zelo blizu in si želim dočakat dan, ko bo rasizem preteklost, ko bo barva kože pomenila samo toliko kot nam danes pomeni barva las.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s