ŽIČKA KARTUZIJA

Leta 1155 se je štajerski mejni grof Otokar III. odločil, da bo v dolini sv. Janeza ustanovil kartuzijo in kakšno leto kasneje so pričeli z izgradnjo lesenih poslopij, kasneje zidanih. Nastajajoča kartuzija je imela spodnji in zgornji samostan. Spodnji samostan je bil v Špitaliču. V njem so prebivali bratje-laiki,  v zgornjem samostanu, v sami Žički kartuziji, pa so prebivali bratje z zelo strogim redovnim življenjem. Samostan je dobil ime po bližnji vasi Žiče, dolina Žičnice pa po zavetniku kartuzijanske cerkve, sv. Janezu Krstniku.

Žička kartuzija

Otokar III. je na silvestrovo leta 1164 umrl. Pokopali  so ga v samostanu, v zakristiji cerkve, na kraju, kjer se mu je prvikrat razodel Janez Krstnik. Njegov sin Otokar IV. je uspešno nadaljeval očetovo delo. Bil je velik dobrotnik Žičke kartuzije in je zagotovil njen obstoj.


Legenda o nastanku Žičke kartuzije
Grof Otokar III. se je po vrnitvi iz križarske vojne udeležil lova na Konjiški gori. Med lovom je zagledal belo košuto in jo začel zasledovati. Ko je prišel do čudovitega kraja z močno energijo, je košuta izginila, Otokarja pa je lepota kraja premamila do te mere, da se je zleknil pod drevo. Zaspal je in sanjal moža, oblečenega v kameljo kožo, ki se je svetil bolj kot sonce. Predstavil se je kot Janez Krstnik in mu naročil, naj na mestu, kjer je zaspal, ustanovi kartuzijanski samostan. Otokar je svetniku obljubil, da bo naročilo izpolnil. Spečemu se je približevalo njegovo spremstvo s psi, ki so podili zajca. Preganjan zajec je zavetje poiskal v grofovem naročju. Otokar se je prebudil in presenečeno zavpil: “Zajec, glejte zajca!” Od takrat naprej so Slovenci poimenovali kraj Zajec, nemško govoreči ljudje pa Seitz. Domačini še sedaj samostanu pravijo “Zajcklošter”.

Po drugi različici se legenda o ustanovitvi Žičkega samostana še nadaljuje. Pravi, da se je mejnemu grofu Otokarju III. kraj Zajec zdel pretesen, zato je za samostan izbral drugo mesto, ob severnem podnožju Konjiške gore, na mestu današnjih Konjic. Ko je samostan s cerkvijo skoraj že pozidal, se je grofu Janez Krstnik ponovno prikazal. Svetnik ga je oštel, da ni držal obljube. Naročil mu je, naj cerkev, ki jo je zgradil, postane župnijska, kartuzijo pa pozida na novo na mestu, kjer se mu je prvikrat prikazal. Tako je šele v drugo Otokar III. zaukazal graditi kartuzijo na kraju Zajec.


16386_Vischer_861700368b05f17b2bd3c7e37650453e
Zajcklošter

Kartuzijani so se poleg redovnega življenja ukvarjali z delom, ki je služilo preživetju redovne skupnosti:  z lekarništvom, zdravilstvom, mlinarstvom, opekarstvom in steklarstvom.  Postavili so mlin na žrmlje, mlin na vodo in opekarno za žganje opeke. Samostansko steklarno so postavili v bližini špitalske cerkve. Bila je najstarejša glažuta na slovenskem Štajerskem. V spodnjem samostanu so ustanovili “hospital”, ki je služil negi bolnikov in oskrbi popotnikov in gostov. Po turškem opustošenju pa so ga preselili v zgornji samostan, v poslopje sedanjega Gastuža, ki je verjetno ena najstarejših ohranjenih gostiln v Srednji Evropi.

Gastuž danes

Okoli leta 1700 so imeli žički kartuzijani poleg samostana še tri cerkve (cerkev sv. Janeza Krstnika, Marijino cerkev, cerkev sv. Ane) in dvorce v Konjicah, Oplotnici, Mariboru ter v Gradcu. Poleg številnih njiv, pašnikov, travnikov in gozdov, so imeli tudi veliko vinogradov.
Žička kartuzija je postala osrednji samostan svojega reda, v njem so oblikovali redovno politiko kartuzijancev in sprejemali vse pomembne odločitve. V letih delovanja Žičke kartuzije je zgodovinsko dogajanje povzročilo številne vzpone in padce v življenju kartuzije, nanj so vplivali turški vpadi, kmečki upori, razmah reformacije in nenazadnje tudi pregrešno življenje kartuzijanov samih. Leta 1782 pa je nastopil začetek konca kartuzije, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije. Od takrat naprej je začela kartuzija postopoma propadati.

700-3
Pokopališka kapela

Zakaj je bil Janez Krstnik obglavljen?

Herod Antipa je vzel k sebi ženo svojega polbrata. Ime ji je bilo Herodiada in bila je Herodova nečakinja. Vsem, ki so imeli malo čuta za spodobnost se je gnusilo, da se je Herod oženil z bratovo ženo, ko je ta še živel. Janez Krstnik pa je neustrašeno stopil pred Heroda in mu v obraz povedal, da tega ne bi smel storiti.  Herod ga je dal vreči v ječo. Ko je bil Janez že skoraj leto dni v ječi, je Herod praznoval svoj rojstni dan. Herodiadina hčerka Saloma je plesala pred Herodom in njegovimi gosti. Lepa deklica ga je tako očarala, da ji je, omamljen od njenega plesa in vina, obljubil vse, kar bi si želela. Po materinem naročilu je zahtevala glavo Janeza Krstnika na krožniku. Ta prošnja je Heroda zmedla, vendar se je hotel pokazati kot mož beseda in je dekličino željo izpolnil. Tako je Janez Krstnik dal življenje za moralno resnico. Njegova vest mu je bila edino veljavno vodilo. Da bi ga prisilili k molku, so mu morali odsekati glavo.


 

POLJUB KOBRE

Blue Mountain se za svoje ime lahko zahvali plavkastim meglicam, ki jo ovijajo zaradi  evaporacije smole evkaliptusov. Evkaliptusi so tukaj,  50 km iz Sydneya avtohtone rastline. To je planinsko področje s kanjonom, podobnim znanemu Grand Canyonu v Texasu v Arizoni. Globoka, ogromna dolina, z obeh strani obdana z velikmi klifi, je pokrita s pragozdom evkaliptusov, ki izločajo te posebne meglice.

Posebna znamenitost tega področja so tri sestre Meehni, Wimlah in Gunnedoo. Aboridžinska legenda pravi, da so se tri sestre, ki so živele na levi strani kanjona v Katoomba plemenu, zaljubile v tri brate iz plemena Nepean na drugi strani klifa. To je bila z zakonom in tribunalnim pravom prepovedana ljubezen. Trije zaljubljeni bratje so organizirali vojni pohod na drugo stran, na stran Katoomba plemena, da bi svoje ljubljene ugrabili. Vrač je v želji, da dekleta zaščiti, vse  tri sestre spremenil v kamen. V vojni je vrač umrl in s seboj na drugi svet odnesel čarobne besede, ki so imele moč sestre oživeti. Zato so sestre še dandanes okamenjene. Postale so posebna turistična atrakcija tega kanjona, ki je v bistvu nastal zaradi erozije, ki je bila posledica delovanja vetra, vode in rečnih struj. Kanjon je dolg 91 km in globok 1,2 km.

Na podiju na levi strani klifa, v predelu pred tremi sestrami iz Katoomba, je turistično urejena cona. Žičnica vozi radovedne turiste 1,2 km globoko, na dno kanjona, v pragozd evkaliptusov. Po dolini vijuga reka proti morju. Glede na to, da je to pragozd,  tukaj vse vrvi od življenja.

V pragozdu so nepogrešljive tudi kače. Mi smo jih doživeli v turistični varianti, pred vstopno postajo žičnice, kjer je poskrbljeno za živahno dogajanje, pogostitev, petje in ples. V šotoru, ki je nadstrešen in urejen v obliki pragozda, z obilico evkaliptusovih vej in listja, se nahajajo kače, ki se prosto ovijajo okrog debel, ti zlezejo na roko, ramo, glavo, pač tja,  kjer se jim zdi primerno. Tudi kakšen poljub ti mimogrede pripnejo, če si jim le simpatičen ali jim posebej dišiš. Izvorno so to strupene kače, ki jim dnevno praznijo strupnike. kobra5Zanimivo delo za vzdrževalce, zanimivost za turiste, ki se nič hudega sluteč sprehajajo mimo, jih božajo, se slikajo z njimi in jih občudujejo. Nevarno pa je, če se ti kakšna “naravna” prikrade za hrbtom, iztegne vrat, se približa tvoji roki, vratu ali obrazu in potem …… svizzzz.!!!!