FILM: CERKVENI RED ALI DIE GÖTTLICHE ORDNUNG

‘Konec dober — vse dobro’, je bil vtis, s katerim sem tokrat zapuščala kinodvorano po ogledu še enega izmed filmov na temo ženskih pravic. Začetek je bil dosti bolj zapleten. Namreč, ko sem med prvimi sedla v prazno dvorano, je tesno k meni prisedla tuja ženska. Lahko je na splošno govoriti ali spremljati pravice socialnih skupin, povsem drugačen občutek pa ti vzbudi osebna vpletenost. No, ženska poleg mene me ni nadlegovala, in ko nas je bila polna dvorana, smo se osredotočile le še na skupne pravice; boj za osebni prostor je hitro izzvenel.Screen Shot 2018-03-22 at 12.36.09

Filmska zgodba je postavljena v eno izmed švicarskih vasic. Na ‘divjem zahodu’ je poleg gnilega kapitalizma globoko zakoreninjen tudi verski režim. V Švici je bila volilna pravica žensk izglasovana šele leta 1971 in ravno v tem delu je film presegel vsa moja pričakovanja. Dogajanje prikazuje iz najbolj banalnega zornega kota, namreč moškega. Moški so morali izglasovati volilno pravico žensk. Ravno to dejstvo pa je režiserki Petri Volpe ponudilo smešno plat tehnično dovršenega scenarija. Zgodovinske dogodke je odlično oplemenitila s prikazom seksualne revolucije v vzorni krščanski družini. Še več; uspelo ji je postaviti prave igralce v prave vloge.

Marie Leuenberger je tako dobro odigrala protagonistko Noro, da gledalcu razpara dušo in srce. Na videz se ji nasproti postavi mož Hans (Max Simonischek), ki ji ne dovoli v službo, ne privošči oddiha, ne odobrava nikakršnih spremeb; dejansko pa je zgodba nabita s prikritimi antagonisti: politiki, cerkev, ženske intelektualke, moška vaška skupnost, otroška zbadljivost …

 

Screen Shot 2018-03-22 at 12.37.43

 

Projektno zasnovan film ponuja tudi učno gradivo za popestritev pouka nemščine, namenjenega mladostnikom in odraslim osebam:

Učno gradivo

 

 

 

 

 

P.s. Kadar je ‘konec dober – vse dobro’, gledalci še malo posedimo v dvorani, da bi si podaljšali prijetno doživetje. A, tokrat ni bilo tako, ker je film sodil v ciklus ‘kino za ženske’ in je predstavi sledila pogostitev s šampanjcem. Tudi ta dogodek je presegel moja pričakovanja, ko je k meni je pristopila žena moževega šefa 😉

NE BESEDE, DEJANJA ŠTEJEJO

8. marca dopoldan je bil na blogu “tiskarski molk” v spomin na borke za ženske pravice.

Trpljenje prvobork v Britaniji zelo doživeto prikazuje tudi najnovejši film SUFFRAGETTE.

suffragette-protes_3467085k
Londonski filmski festival 2015: feministke so simbolično zrcalile uporništvo sufražetk.

Sufražetka je nekdanja pripadnica gibanja za ženske politične pravice. Film režiserke Sarah Gavron je posnet po zgodbi Abi Morgan, ki dogajanje postavi v London leta 1912. Nastanku filma je botrovalo dejstvo, da se v britanski zgodovini (tudi v šolstvu) le redko omenja nečloveško trpljenje sufražetk. Nuja po spremembi razmer je bila tako močna, da so aktivistke posegale po najnevarnejših akcijah (nastavljanje eksploziva), se pretepale s policijo in v zaporih celo gladovno stavkale.

Suffragette4

Ustvarjalci filma so odlično povezali usode posameznih junakinj z družbeno problematiko delavskega razreda. Glavna junakinja Maud Watts (Carey Mulligan) je od svojega dvanajstega leta zaposlena v pralnici. Poleg nenehne fizične izčrpanosti pri delu je trpela tudi spolno zlorabljanje. Kljub temu da si je uspela ustvariti svojo družino, je v njej ves čas prisotno upanje na boljše razmere za prihodnje rodove. Pridruži se gibanju za volilno pravico žensk in dobi možnost, da nemogoče delovne razmere predstavi tudi v parlamentu. Razočarana, ker vlada nima posluha, se spušča v vedno nevarnejše akcije. Drama doseže svoj vrhunec, ko se Maud Watts znajde za zapahi, brez družine in dohodkov.

Priznam, da sem šla v kino z velikim odporom, ker sovražim nasilje in ne maram filmov, ki na ta račun mučijo gledalce. Tokrat pa sem bila pozitivno presenečena. Ustvarjalci so dali filmu dokumentarno noto do te mere, da so čustva, akcije in reakcije za gledalca povsem sprejemljive. Razpleta zgodbe vam seveda ne bom razkrila; za konec naj povem le še to, da se film zaključi skladno z resničnim dogodkom.

BP116971

Zgodovina se piše z vsakim dnem. Leta 2015 so dobile volilno pravico tudi ženske v Savdski Arabiji.

PREJETE NAGRADE