ODLOMEK ŠE NEOBJAVLJENE KRIMINALKE AVGUSTA DEMŠARJA

V predhodnem prispevku smo objavili intervju z Avgustom Demšarjem, piscem kriminalnih romanov. Če ste morda intervju prezrli, kliknite na https://50odtenkov.com/2016/04/03/avgust-demsar. Tokrat smo želeli razvozljati, kakšen je ta skrivnosten pisec kot oseba. Nam je uspelo? Za posladek pa objavljamo še odlomek njegovega novega, še neobjavljenega kriminalnega romana.

Bodiva malce šaljiva. Katere besede v paru te bolje opisujejo:
– hoja: a) makadam b) asfalt
– platnice knjige: a) mehke b) trde
– glasba: a) poslušati b) peti, izvajati ali komponirati
– počitnice: a) gore b) morje
– novice: a) časopis b) televizija
– slava: a) zanimivo b) breme
– oblačila: a) eleganca b) udobje
– potovanje: a) letalo a) avto
– jutro: a) kava b) čaj
– fotografija: a) črnobela b) barvna
– letni čas a) pomlad b) jesen
– dobro počutje: a) mesto b) podeželje
– samota: a) boli b) vrednota
– vonj: a) sivka b) ženska nočna krema
– vraževerje: a) norost b) skrivnost

ZAUPAJ NAM, prosim, še kratek odlomek iz tvojega novega, še neobjavljenega kriminalnega romana, ki bo spodbudil našo radovednost in željo prebrati ga od prve do zadnje besede, morda celo dvakrat. ☺

Roman, ki bi mu lahko rekli »moja nova kriminalka« in je tik pred izidom, je politično obarvana detektivska zgodba z naslovom Pohorska transverzala. Ker je bil pred par dnevi z odlomki predstavljen v okviru prireditev Prebranec na Metelkovi v Ljubljani, in ker je prebrano objavljeno tukaj https://www.facebook.com/Avgust-Dem%C5%A1ar-194228164828/, sem raje za konec izbral kratek odlomek iz še ene knjige, ki nastaja. Gre za – seveda – spet kriminalko, tokrat za verzijo podžanra, imenovanega skrivnost zaklenjene sobe https://en.wikipedia.org/wiki/Locked-room_mystery . Knjiga ima delovni naslov Otok, osredotoča pa se na razmerje štirih parov, ki se znajdejo skupaj na dokaj osamljenem otoku. Izbral sem kar začetek prvega poglavja.

Otok – prvo poglavje (odlomek)
Prva sta prispela Ana in Boris. Na Otok sta prišla s trajektom ob osemnajstih. Vožnja je bila kratka, morje mirno. Tudi ozračje je bilo negibno, a na palubi je vseeno rahlo pihljalo. V podpalubju manjšega trajekta je ob Borisovem golfu stalo le še kakšnih deset osebnih avtomobilov, dva bela dostavna kombija in svetleč potovalni Harley Davidson. Ko sta malo prej zapuščala avtomobil in se podajala na palubo, si je Boris Harleya nekaj časa ogledoval in ob tem nerazumljivo brundal.
V tem trenutku sta Ana in Boris spet na trdnih tleh. Stojita ob robu kamnite ograje na terasi mogočne hiše in preko bujnega rastja zreta navzdol v zaliv in ven na morje. Prevzeta sta od prijetnega občutka, ki se človeka poloti, ko po večurni vožnji prispe na cilj svojega dopustovanja. Vesten človek v tem trenutku postori naslednje. Najprej najde senco za avtomobil. To se mu zdi pomembno, da je avto parkiran v senci, da se pločevina in gume ne mučijo na žgočem soncu. Če ni sence, pred gume namesti popendekle, a to ni isto, senca je le senca in dobre apartmaje se ocenjuje najbolj po tem. Če ima človek avto lepo v senci je ves čas dopusta lahko bolj sproščen. Ko avto zapelje v senco, počaka nekaj trenutkov, preden ugasne motor. Da se olje nateče v karter. Tudi to je pomembno, stanje mašine, ker če paziš, lahko imaš preko dvesto petdeset tisoč kilometrov in ni nobenega problema. Po avtomobilu se človek posveti sebi. Ne, ne loti se praznjenja prtljažnika, odnašanja potovalk v sobo, prelaganja mesa iz hladilne torbe v zmrzovalnik, ampak vse skupaj pusti in odide do morja. Ustopi se ob robu kopnega in se čez vodo zazre proti neskončnemu obzorju. Sapice mu prijetno hladijo razgret hrbet in vrat, v zraku se mešata vonj soli in svežine, iz krošenj primorskih borovcev se razlega žaganje škržatov. No, v takem človeku do popolne sreče manjka samo še nekaj: en hladen, ledeno mrzel pir.
»Kam pa greš?« Ana se je obrnila k Borisu, ki se je po njenem mnenju malo prehitro odmaknil od čudovitega razgleda.
»V hladilno torbo si grem po en mrzel pir.«
»A ne bi počakal, da se najprej pozdravimo in boš pol pil?«
»Imaš prav,« je odvrnil Boris, ki mu je v ožilje že lezla primorska sproščenost, zaradi česar je preslišal ženin sitni ton, »prinesel bom dva, še enega za Paula.«
Ko se je Boris v vsaki roki noseč po eno pločevinko Uniona vrnil na teraso, je ob Ani stal par, njuna gostitelja v naslednjem tednu. Ana se je objemala s Pavlino, njen mož Paul je čakal, da pride na vrsto za rokovanje. Zdaj, roko na srce, Boris Pavline in njenega moža kaj prida ne pozna. Pavlina je ena od tistih Aninih prijateljic, za katere se pretirano ne zanima, in Paula, njenega moža, je videl vsega dvakrat v življenju. A tako blizu morja in škržatov pregrade padejo, vsaj človek ima tak občutek.
»Paul, zdravo,« je rekel Boris, moškemu pred seboj v roko potisnil pločevinko, odprl svojo, pošteno nagnil, odpil, rekel aaaaaa, si z notranjo stranjo dlani obrisal usta, potlačil spahovanje in namesto tega rekel: »Mater se prileže po dolgi vožnji.«

POGLEDI NA MANHATTAN

Indijanci Lenape so v davnih časih lovili na otoku iz granita, ki so ga imenovali Manna-hata, otok številnih gričev, ali samo Menatay -otok. Manahachtaniek je bila njihova beseda za prostor splošne omamljenosti,  manahatouh pa kraj, kjer najdeš  les za loke in puščice. Iz ene ali vseh teh besed so priseljenci iz Evrope otok, ki je omejen z rekami East, Hudson in Harlem, poimenovali Manhattan.

DSC_0358

 

Otok je še vedno iz granita, ki je sine qua non za številne stolpnice, ki so zrasle namesto številnih gričev. Še vedno bi na Manhattnu našel les za loke in puščice, saj so Indijanci uporabljali les maklure, ki raste tudi v Centralnem parku. Na vprašanje ali je Manhattan še vedno prostor splošne omamljenosti pa enoznačnega odgovora ni. Po moje je.

Manhattan je zasnovan po ameriško enostavno. Posebne navigacije ne rabiš. Navpično so začrtane in oštevilčene avenije, vzporedno ulice, od prve naprej. Kadar piha vzhodnik ali zahodnik hodiš po avenijah, kadar pa piha severnik, hodiš po streetih.   Na sredini je Centralni park. Od Bowling Greena, mesta, zaznamovanega s pogodbo iz leta 1626, se začne Broadway.

Pogodbo iz Bowling Greena bi lahko imenovali izgubljeno s prevodom, tako jezikovno kot pojmovno. Vsaka od strank jo je razumela po svoje: Peter Minuit je smatral, da je kupil Manhatten, indijanski poglavar Seysey pa je dovolil, da belci lovijo po tem območju, v znak zahvale pa prejel darila in nekaj denarja. Indijanci zemlje in lastnine niso povezovali saj v tem niso videli nobenega smisla. Zakaj pa bi nekdo bil lastnik zemlje?

DSC_0378

Broadway se vije proti severu dolgih 53 kilometrov, od tega jih 21 preteče na Manhattnu. Ni začrtan z ravnilom kot večina avenij in streetov. Ima bolj svoboden tek. Prečka tudi Times Square in na križišču se začne najbolj znan del Broadwaya, gledališka četrt.

DSC_1360

Stvari se skozi čas spreminjajo. Spreminjamo lahko točko s katere gledamo, čas v dnevu, letni čas, dolžino razdobja. Spreminja se svetloba, barve, višine. Prav tako se spreminjajo pogledi na Manhattan.