MOŠKI ZNAJO Z LASMI

Vsa leta sem živela v prepričanju, da so moji lasje neukrotljivi. Sicer sem bila hvaležna moji mami za gene, ki so mi prinesli izredno goste, blond in naravno skodrane lase. Celo zelo hvaležna, saj so mi moji lasje prinesli moža. Še ko je bil kratkohlačnik, si je zastavil dva življenjska cilja: da bo imel blondinko za ženo in nemški avto. In ker se v življenju vedno uresničijo naše otroške življenjske projekcije, je v trenutku, ko me je prvič zagledal z blond, skodranimi dolgimi lasmi, vedel, da sem ta prava zanj.
Rada imam svoje lase. Od nekdaj imam dolge. Mogoče je celo nekje globoko, v mojem kolektivnem nezavednem, vtisnjena zgodba o Samsonovi izgubi superiorne moči potem, ko mu je Dalila odrezala lase. Verjetno bo na tem nekaj resnice, saj sem se na kratko ostrigla samo enkrat. Bilo je že davno, takrat, ko je bil moj sin Gašper star dve leti. Ko me je zagledal, z resda ljubko, vendar kratko frizuro, je planil v tako silovit jok, da sem ga komaj potolažila.

“To ni moja mami,” je zajokal in potolažil se je komaj čez lep čas, v mojem objemu, ko je ugotovil, da se ta oseba s kratkimi lasmi, zna objemati točno tako kot njegova mami. Z leti so se moji naravni kodri malo poravnali, lasje postali malo krepasti, kar precej potemneli in joj, prejoj, zadnje leto so začeli celo siveti ( le zakaj? 🙂 ), zato so redni obiski pri frizerju postali nuja. Tako zaradi barve (mož se je poročil z blondinko, zato moram taka tudi ostati) kot zaradi rahlo krepastih las. Poleg tega si že celo življenje želim ravnih las. Prijateljica, ki ima po naravi ravne lase in si želi skodranih, mi je pred nekaj leti podarila bon za frizerja z naslednjimi besedami:
“Novi frizerski salon so odprli. Frizira moški, Turk. Ne zna slovensko, zna pa frizirat! “ Pri tem je odobravajoče zažvižgala. Mora pa res biti dober, da Mojco pripravi do žvižganja, sem si mislila in se še isti dan naročila na številko 040 809 000. Tako lepo številko si seveda takoj zapomniš.
Frizer me je že v prvo očaral. V črnih lakastih čevljih je drsel po marmornatih tleh, pod prsti pa so mu plesali ženski lasje, točno tako, kot jim je on dirigiral.

Ples čevljev in las
Ples čevljev

Ime njegovega salona ni bilo naključno izbrano. Hair dance. Seveda je iz mojih las naredil popolno frizuro. Brez besed.

Pogovarjala sem se samo z Ano, ki je znala slovensko.

In tako sem se pri oblikovanju frizure prepustila moškim rokam. Nekako je v meni celo začelo zoreti prepričanje, da lahko samo moške roke ukrotijo moje lase.

Večkrat, ko sem prišla “po frizuro”, več slovenskih besed je uporabljal moj frizer, za katerega še vedno nisem vedela, kako mu je ime. Ano sem pogosto slišala, da je uporabila besedo Aškim, ko se je pogovarjala z njim in sčasoma sem nekako začela sklepati, da mu je ime Aškim. Malo me je sicer begalo, ker je tudi sam Aškim velikokrat uporabil besedo Aškim, ko se je pogovarjal z Ano. Pa sem si razložila, da mogoče Turki, ko govorijo o sebi, uporabljajo namesto jaz, svoje ime. Kako bi pa lahko vedela, saj je bil on prvi in edini Turk, ki sem ga poznala.

Nekega dne, ko je Ana za trenutek odšla, sem rabila njegovo pomoč. Poklicala sem ga:
“Aškim!” Začudeno me je pogledal in v tistem je vstopila Ana, ki se je začela na ves glas smejati. Vedela sem, da je nekaj narobe.
“Kaj mu ni ime Aškim?” sem jo začudeno vprašala.
“Saj ti dovolim, da ga kličeš Aškim, čeprav mu je ime Mustafa. Aškim je turška beseda za dragi ali draga.”
“Ha, ha, ha,” sem se začela smejati in upala, da se bom vgreznila v zemljo, tako me je bilo sram.

Prejšnji teden se je Hair dance preselil v nov lokal, nasproti City-ja v Mariboru, na Ulico Vita Kraigherja 10. Tam lasje plešejo pod Mustafovimi rokami, tako kot plešejo njegovi črni lakasti čevlji po marmornem podu. Sedaj zna oboje, slovensko in frizirati. In to tako, da celo mene pripravi do tega, da tako tiho, ko me nihče ne sliši, zažvižgam moji frizuri v ogledalu. Moški znajo z lasmi.
Mustafa je še vedno Anin Aškim, njegova Ana je še vedno njegova Aškim. Pod srcem nosi že drugega njunega otroka, že drugega njunega Aškima. Nisem se vgreznila v zemljo, vem pa, kaj po turško pomeni Aškim.

Aškim Ana in Aškim Mustafa
Aškim Ana in Aškim Mustafa

NAJLEPŠE POGRNJENA MIZA V MARIBORU

Vsi poznamo pravljico bratov Grimm z naslovom Mizica, pogrni se in prebrisanost najmlajšega od treh sinov, ki je domov prinesel mizico, na kateri nikoli ne zmanjka jedače in pijače. Verjetno bi vsak rad premogel tako mizico.

mimi7 - 1 (1)Zaželel si jo je tudi Ludvik II. Bavarski, ki je nadvse ljubil pravljice, zato si je dal postaviti pravljični grad Neuschweinstein. Grad je tako pravljičen, da je Walt Disneyu služil za predlogo, na osnovi katere je izrisal grad, v katerem spi Trnjulčica. In glede na to, da je bil kralj, so Ludviku II. želje tudi izpolnjevali. Ko si je zaželel “mizico, pogrni se”, so mu jo tudi izdelali. Še danes se nahaja v gradu Linderhof. Gre za premično mizo, ki so jo služabniki s posebnim mehanizmom povlekli iz spalnice v spodnji prostor, jo obložili z jedmi in pijačo in jo ročno zopet dvignili v kraljevo spalnico. V času večerje je iz Ludvikove spalnice prazna miza izginila in že čez nekaj minut se je pojavila nazaj, polna vročih jedi, iz katerih se je še kadila sopara.

mimi9 - 1V Mariboru takšne “mizice, pogrni se”, na kateri ne bi zmanjkalo jedače in pijače ni. Je pa mizica, ki je najlepše pogrnjena. Kje? Na Grajskem trgu 2 (zraven hotela Orel).

 V od novembra odprti butični trgovini, pogrinja mizo z veliko mero prefinjenosti in izbranega okusa simpatična Mirjana Krajnc. In če bi Ludvik II. Bavarski še danes živel, bi mu morali na njegovi “mizici, pogrni se”, servirati jedačo iz vrhunskih znamk porcelana, ki so v Mirjanini trgovini. Vedno je želel najboljše in Mirjana to, kar je najboljše ima: porcelan iz hiše Rosenthal, Versace, Thomas, Hutschenreuther, Kahla, Weimar Porcelan, Royal Limoges in Goebel.