INTERPRETACIJA SANJ (THE INTERPRETATION OF DREAM)

KNJIGA INTERPRETACIJA SANJ

1900 je Freud izdal svojo prvo obširno knjigo Interpretacija sanj, ki je bila zelo slabo sprejeta, saj so na njeno predstavitev prišli samo trije ljudje. Prvo naklado, ki je štela 600 izvodov, so prodali komaj po sedmih letih. S trditvijo, da je razlaga sanj kraljevska pot do poznavanja podzavestnih aktivnostih uma, v knjigi razlaga številne sanje. Freud izhaja iz tega,  da nam sanje izpolnjujejo želje, kar nam potrjujejo že različni pregovori, na primer madžarski: “Svinja sanja o želodu (danes verjetno o pomijah 🙂 ), gos o koruzi “;  judovski: “Kaj sanja kokoš? Proso.” Spomnim se tudi enega iz moje mladosti, ki smo ga pregovarjali še v času Jugoslavije: “Sanja svinja o kukuruzu.” 🙂

knjiga

Koliko ima skupnega Freudova Interpretacija sanj s Sveto knjigo sanj?

Najprej zajame iz množice sanj, ki so nam vsem lastne: ko nas ponoči nagovori naše fizično telo s svojimi potrebami – žejo. Sanjamo, da pijemo z dolgimi požirki, voda nam polzi po grlu, hladna, okusna (kdo je rekel, da je voda brez okusa?) kot je le lahko hladna voda na izsušenem jeziku in grlu,  ampak namesto potešitve naše žeje se zbudimo (verjetno naše fizično telo nagovori naš psihični del: zdaj pa nehaj sanjat, še vedno sem žejno)  in ugotovimo, da smo imeli le željo, da bi pili. Vzrok teh sanj je žeja, ki  se je zavedamo, ko se zbudimo. Sanje nam pokažejo željo kot izpolnjeno, ker nam je prijetno spati in ne bi bili radi zbujeni s telesnimi potrebami. Po moje nam to dokazuje, da prej ali slej fizično telo zmaga. Verjetno nam je to dano z našim gonom po preživetju in primarnostjo telesnih potreb. Druga vlečka, ki bi vas, lahko navedla k razmišljanju o temi ali branju knjige ( le kako bi lahko lepo prevedli teaser – vaba, dražljaj, reč, ki te vzpodbudi, da nekaj narediš? Vlečka ali vlekec? :-)) bi lahko bilo vprašanje žene Freudovega prijatelja, s katerim se je prijatelj obrnil nanj: »Moja žena me je prosila naj ti povem, da je včeraj sanjala, da ima menstruacijo. Ti boš vedel, kaj to pomeni« in na tej točki sem rekla: “Ups, kaj pa njegova izjava, da kljub njegovim tridesetletnim raziskavam nikoli ne more odgovoriti na vprašanje, kaj ženska hoče?” Ampak pri tolmačenju ženskih sanj mu to ni delalo težav. Takoj je vedel, da če mlado dekle sanja, da ima menstruacijo, je dejansko nima. To je bilo sporočilo o njeni prvi nosečnosti. In sporočilo, da si želi še malo uživati v svobodi brezskrbnosti preden se  z  materinstvom spne v določen okvir.

 

FREUDOV MUZEJ NA DUNAJU

NESMRTNI DUNAJČAN SIGMUND FREUD

Freud je svoje življenje začel v Freibergu. Večino in sredino svojega življenja je preživel na Dunaju, končal ga je v Londonu. Rodil se je 6. maja 1856 kot Sigismund Shlomo Freud v judovski družini v Priborju na Češkem. Na Dunaj so se preselili še ko je bil otrok. Pri enaindvajsetih se je iz Sigismund Shlomo preimenoval v Sigmunda (ki je skrajšana oblika Sigismund, slovenska različica je Žiga), ime Schlomo, ki pomeni miroljuben in je splošno židovsko moško ime, pa je izpustil. Mogoče zaradi protislovja, ki sledi iz pomena obeh imen: Sigismund je varuh zmage, je tisti, ki z bojem brani in kot tak ne more biti miroljuben. Ali pač? Mogoče pa je hotel svoje ime samo skrajšati. Študiral je medicino na dunajski univerzi dlje kot je trajal običajni študij, ker se je v času študija intenzivno ukvarjal z nevrološkimi raziskavami. Po štiriletni zaroki  se je poročil z Martho Bernays, s katero sta si na Dunaju ustvarila dom in družino. Imela sta šest otrok, zadnja Anna se je rodila 1895. Freudova žena Martha ( ime pomeni gospa, gospodinja) je na tem naslovu ustvarila prijeten dom, v katerem je prevladoval miren  joie de vivre.

 Slika 2

Tri prijateljice pred Freudovim muzejem na Berggasse 19 na Dunaju

Freud je bil z ženino družino zelo povezan. Njegova sestra je omožila Marthinega brata. Leta 1896 se je po smrti zaročenca k njim na Berggasse 19 preselila Minna Bernays, ženina sestra. V kakšne vrste trikotniku so živeli, še danes ni pojasneno. Carl Jung je v svojem kasnejšem življenju izjavil, da je bil Freud v svojo svakinjo zaljubljen in je imel z njo zelo intimno razmerje. Temu v prid je govoril tudi  vpis v hotelski dnevnik gostov nekega švicarskega hotela avgusta 1898, ki je dokazoval, da sta bila tam gosta v dvoposteljni sobi.

Freud je bil strasten kadilec cigar. Njegova duhovitost se izraža v njegovem reku : “Včasih je cigara res samo cigara.” 🙂  Ta njegova strast je leta 1923 pripeljala do diagnoze čeljustnega raka, zaradi katerega se je podvrgel več kot tridesetim operacijam. Leta 1938 se je s pomočjo Napoleonove pranečakinje princese Marie Bonaparte umaknil pred nacisti v London. Njegova bolezen je napredovala in leta 1939 se je zaradi neznosnih bolečin odločil, da 23.9. v svojem 83. letu umre s pomočjo prekomerne doze morfija. Njegova žara je v Ernest George Columbarium v severnem Londonu. Leta 1951 je umrla njegova žena Martha in njen pepel so dodali k njegovemu.

FREUDOV MUZEJ NA DUNAJU

Freudov muzej je na Berggasse 19. Na tem naslovu je živel, delal in sprejemal bolnike od 1891 do 1938. Na ogled so pisma, knjige, fotografije in pohištvo. Razstavljena sta tudi njegov klobuk in palica. Naprodaj so njegove knjige v različnih jezikih. Za domačo knjižnico sem kupila knjigo z naslovom Interpretacija sanj (The Interpretation of Dreams).

ODTENEK ŽIVLJENJA

Občudujem, kako je Freud zakoličil pojme: osebnost ( troplastno), psihoanalizo ( površino obravnava globinsko), kavč (svoboda misli) , Ojdipov kompleks (tragičnost nepotlačenega). Vsak dan  smrtniki, na različnih koncih sveta, v različnih jezikih, živimo te pojme in asociiramo s Freudom. Bil je Dunajčan, v prejšnjem stoletju je živel na Dunaju, zdaj pa je nesmrtnik in živi z nami.

Slika 6

 Na kavču