ROBERT S ŠOTOROM, KOLESOM IN KAJAKOM NA ISLANDIJI

Svet je res majhen. Na sprehodu ob plaži v Fiesi sva z možem srečala go. Verono in njenega moža. Veseli, da se srečamo zunaj domačega kraja, smo šli na pijačo in v pogovoru seveda nismo mogli izpustiti teme o blogu »50 odtenkov življenja«. Ko sem omenila, da je Snežana napisala sestavek o tem, kako je na popotovanju po Islandiji srečala več Slovencev, prav neverjetno, enega celo iz Konjic in enega iz Zreč, so ge. Veroni zažarele oči: »Moj sin Robi je na Islandiji.« »A živi v Konjicah?« »Ne, v Zrečah.« »In potuje s kolesom in kanujem?« »Ja, to je on!« Kakšno izjemno naključje (vem: Snežana, ti v naključja ne verjameš). Moram spoznati tega bradatega popotnika,« sem se takrat odločila. Da ima dolgo brado, mi je namreč povedala njegova mama. Na pogovor v gostišče Kralj je sicer prišel brez brade, prinesel pa je zemljevid, s pomočjo katerega mi je predstavil svoje potovanje po Islandiji.

Kateri je tvoj najljubši letni čas in zakaj?

Bila bi pomlad, če bi med zimo in poletjem še bile pomladi. 🙂 Ugajajo mi temperature med 20 in 25 stopinj celzija in to, da sije sonce.

Zanimalo me je namreč, kateri so razlogi, da mlad moški sredi poletja, ki je za večino vedno prekratko, kar 56 dni preživi na Islandiji, kjer so bile letos  najvišje temperature okoli 18 stopinj (drugače se sicer povzpnejo tudi preko 20). Verjetno pa iskanje nižjih poletnih temperatur ni bil edini razlog za potovanje?

Ne. Vreme ni bil pomemben razlog. Gledal sem fotografije in oddaje o Islandiji in pritegnila me je narava. Hotel sem si jo ogledati »v živo«, pokazala se je priložnost in odpotoval sem. Islandija je zelo barvita. Kadar je deževno, tega sicer ni videti, ampak ob jasnem sončnem zahodu te barve lahko prevzamejo.

Kako so potekale priprave na potovanje?

Priprav je bilo zelo malo. Potovanja na Islandijo niti nisem načrtoval, čeprav sem si tja že dolgo želel. Ko sem maja zaključil s službenimi obveznostmi, sem začel spremljati cene trajekta. Sprva so bile okoli 3500 eur v terminih, ki so mi bili zanimivi, kar mi je bilo predrago. Ko sem pa med različnimi kombinacijami terminov in prenočišč na trajektu prišel do ponudbe za 1000 eur, sem se takoj odločil in že sem bil na poti. Da bi vnaprej načrtoval, kaj vse si bom ogledal in katere ceste bom prevozil, se mi ni zdelo potrebno, saj sem vedel, da bom na Islandiji imel dovolj časa za sprotne odločitve. Razmislil pa sem o tem, kaj moram vzeti s sabo glede na dejavnosti, ki sem jih načrtoval. Vzel sem opremo za kampiranje, ribiški pribor, kolo in kajak.

Je bilo vredno kolo in kajak tovoriti s sabo?

Kajak še najmanj, saj je bilo večinoma preveč vetrovno za veslanje pa dostop do vode je precej redek zaradi privatne obale. V vodi sem ga imel samo sedem ali osemkrat. Kolo pa sem veliko uporabljal. Tudi pešačil sem precej. Nekateri turisti se z avtomobilom pripeljejo do razgledne točke, skočijo iz avta, naredijo nekaj posnetkov in se odpeljejo. Jaz pa sem veliko hodil, saj sem si hotel ogledati tudi tiste točke, ki so manj obiskane, bolj obiskane pa iz perspektive, ki si jo večina ne ogleda.

Opiši nam svojo pot na Islandiji.

 S svojim avtomobilom sem prepotoval praktično vso Islandijo, ki je dostopna z navadnim avtomobilom. Velika je približno toliko kot štiri Slovenije, čeprav je za življenje primeren in poseljen samo obalni del. Notranjost je nenaseljena in večino leta tudi neprehodna. Večkrat sem se vrnil tja, kjer sem že bil, saj sem svojo pot ves čas prilagajal vremenu. Prevozil sem okoli 9000 kilometrov namesto 4-5000, če bi poti prevozil le enkrat. Potoval sem tja, kjer je bilo vreme lepše. Precej je deževalo, pihal je veter, sijalo pa je tudi sonce. Zaradi slabih cest in zaradi rek, ki tečejo preko cest, so nekateri deli nedostopni za »navadne avtomobile« in tudi moj 4×4 ni ravno dosti pomagal zaradi premajhne oddaljenosti karoserije od tal. Celo makadamske ceste se razlikujejo. Imajo soliden makedam, slab makadam ter obupen makadam, po katerem lahko voziš komaj kaj hitreje, kot bi hodil. Prevozil sem veliko slabih cest. Zima ceste še dodatno uničuje. Dobro je, da imaš »resnega« in dobro opremljenega terenca in da si spreten pri terenski vožnji. Naivno je misliti, da boš najel »hobi program« SUV in boš brez vsakega znanja in vedenja prepotoval tudi najzahtevnejše terene.

Kako si poskrbel za hrano?

Kupil sem karto za kampiranje za 105 eur in sem za ta denar lahko 28 krat prespal v različnih kampih po Islandiji. Ti kampi so predvsem na mestih, ki so manj turistično obiskana. Ostale dneve sem spal v kampih, kjer ni bilo možno kampirati s to kartico.

Hrano sem kupoval v trgovinah in večinoma sam kuhal. Sem vegetarijanec, zato nisem imel veliko dela s pripravo hrane. Čeprav tudi rib ne jem, sem jih lovil in to z velikim užitkom. Ribe, ki sem jih ulovil, so imele do 5 kg. Večino sem vrgel nazaj v vodo, nekaj pa sem jih tudi podaril drugim ribičem, ki so imeli manj sreče. Ljudje radi hodijo na Islandijo loviti losose. Ker pa je zemlja, kakor tudi reke, ki tečejo po tej zemlji, privatna lastnina, je lovljenje lososov tudi ekstremno drago in na najboljših rekah se maraš prijaviti tudi več let vnaprej. Do sadja in zelenjave, ki jo gojijo na Islandiji, ni težko priti, ker imajo po vsej deželi steklenjake s paradižnikom, kumaricami ipd. Kjerkoli je naravna topla voda, so rastlinjaki. Veliko sem pojedel mlečnih izdelkov, še posebej Skyr-a, ki je njihov jogurt, malo podoben grškemu, ampak za moj okus boljši. Poskusil sem tudi kruh, ki ga pečejo v zemlji.

Je Islandija draga dežela?

Zelo. Predraga postaja tudi za Islandce, še posebno v času turistične sezone za stvari in aktivnosti, ki so turistično zanimive, ter seveda stanovanja. Turistična sezona je od junija do konca avgusta. Takrat Islandci izpraznijo svoja stanovanja ali vsaj del stanovanja in ga ponudijo turistom v najem. Po sezoni se spet naselijo vanj. Je pa možno praktično vse plačevati z bančno kartico, celo kavo v gostilni. Če pa potrebuješ denar, se ga splača dvigniti na bankomatu. Sam sem na začetku dvignil 15000 ISK (100 evrov), ki jih skoraj v celoti nisem porabil do zadnjega dneva, ko sem nakupil stvari za pot domov.

Si na potovanju iskal mir ali nove izkušnje ali nova poznanstva?

Bilo je precej mirno. Z drugimi popotniki smo se srečevali zvečer v kampih, smo si kaj skuhali, kaj pojedli, poklepetali, potem pa zjutraj spet odšli vsak v svojo smer. Za navezovanje globljih stikov zaradi tega ni bilo časa. Sem pa nekatere popotnike srečeval tudi večkrat, ker si večina ogleduje podobne stvari na Islandiji. Osamljenega se nisem počutil. Morda sem še najbolj pogrešal družbo ob dežju, ko je bilo potrebno vedrit v kampu. Sicer pa sem imel večinoma vedno dostop do interneta.

Pa si srečal tudi domačine?  Kaj počnejo?

Srečal sem jih, v stiku sem bil pa z dvema paroma, ki sta v času svojega dopusta kot jaz potovala po Islandiji in smo se večkrat srečali. Večina ljudi izven Reykjavika se ukvarja s kmetijstvom in ribolovom. Večinoma živinoreja: ovce, islandski konji ter govedo.

So blontni in prijazni? 🙂  Si srečeval tudi otroke?

Ja, ljudje so blontni in kar visoki. Islandčani so potomci Vikingov. Dajejo vtis, da so hladni in »surovi« (kot njihovo vreme 🙂 ), trmasti in odločni, a ko se z njimi začneš pogovarjati, ugotoviš, da so presenetljivo prijazni. Z njimi se ni težko pogovarjati, ker zelo dobro govorijo angleško. To je verjetno posledica tega, da veliko berejo in uporabljajo internet. Otrok sem srečal zelo veliko. Že mlade vključijo v delo. Pomagajo v trgovinah, urejajo okolico po mestih … veliko pa sem jih videl tudi na igriščih. Nisem pa ugotovil, kako se šolajo. Islandija je zelo redko naseljena. Med posameznimi kmetijami je več kilometrov razdalje. Njihova vožnja do šole je verjetno zelo dolga.

 Torej je na takšnem popotovanju treba znati živeti sam s sabo?

Ni nujno, saj bi si lahko popotovanje organiziral tudi drugače. Lahko bi ustavljal štoparjem, ki so med drugim iskali tudi družbo (ampak sem imel avto nabasan do konca 🙂 ). Lahko bi se več zadrževal v turistično bolj zanimivih krajih. A tem krajem sem se večinoma izogibal. Lepše mi je bilo tam, kjer sem srečal le malo ljudi.

Te je bilo na potovanju kdaj strah, si bil kdaj resno zaskrbljen?

Najbolj zaskrbljen sem bil ob nekem močnem vetru, ki je ponoči name celo prevrnil šotor … ampak razen zvitih palic ni bilo večje škode. Sicer pa moraš za varnost na Islandiji poskrbeti sam. Ob poteh ni ograj in hitro se ti lahko zgodi nesreča, čeprav o tem nisem niti razmišljal. Nisem potoval po divjini, kjer ne bi nikogar mogel srečati. Kjerkoli sem bil, je vsake toliko časa nekdo prišel mimo. Obstaja tudi internetna aplikacija, kamor pošlješ načrt poti, ki jo želiš prepotovati, in se s poti tudi občasno javljaš, tako da ni mogoče, da bi se izgubil oziroma bi te izgubili. Kjer ni signala – npr. v notranjosti ali na Hornstadir-ju, se moraš pred potjo in ko jo zaključiš registrirati. Pametno je tudi pri domačinih preveriti prevoznost cest in kolikšen je nivo vode rek, ki jih boš prečkal. Problem je, da reke spreminjajo svoj tok in je težko vse vnaprej predvideti. Sam se na poti, kjer je potrebno prečkati reke, nisem podajal, ker avtomobil ni bil primeren za kaj takšnega kljub štirikolesnemu pogonu. Sicer pa moraš z avtomobilom reko prečkati po diagonali. Problem nastane, če s podvozjem zadeneš skalo. Nekaterim se avto celo prevrne in nastane nov problem, saj so reke mrzle in jih ni mogoče enostavno preplavati ali se dalj časa zadrževati v vodi. Kljub temu, da se ti zdi, da ti težko kdo pomaga, sem dobil občutek, da so njihove službe kar odzivne. Sem videl popotnika, ki se mu je pokvaril avto, in ko sem se kmalu zatem vračal po isti poti, je vlečna služba že nalagala njegov avto. Sicer pa te narava lahko negativno preseneti. Vulkan Katla redno bruha. Trenutno glede na napovedi izbruha že zamuja. Ko predvidijo, da bi lahko prišlo do izbruha, vsi, ki se nahajajo na ogroženem območju, dobijo na mobilni telefon sms z opozorilom, naj se čimprej umaknejo. Lahko pa je nerodno, če se nahajaš dva dni poti do civilizacije, pa te doseže takšno sporočilo.

Živali te nikoli niso prestrašile?

Ne. Na Islandiji živijo samo polarne lisice (ki je nisem videl), podlasice, severni jeleni in domače živali, kot so konji, krave, ovce ipd. Če pa slučajno kakšen severni medved zaide na Islandijo, ga oboroženi kmetje kar hitro obvladajo. Tudi majhne, človeku nevarne živali, kot so npr. klopi, strupeni pajki ipd., na Islandiji ne živijo. Ostalo so pa predvsem morski sesalci in ptiči. Lahko vidiš jate tjulnov ležati na obali, kolonije ptičev: mormonov (puffini), galebov, gannet in seveda kite. Le-ti običajno samo ležijo na vodi med potopi, da je mogoče videti le hrbet ter repno plavut. Srečo moraš imeti, da vidiš kita, ko skoči iz vode. Mi smo pa imeli srečo in smo videli grbavca, kako se je v plitvini hranil z ribami. Vodička na gumenjaku nam je povedala, da je na ogledih že vso poletje, pa tega še ni videla.

Sem slišala, da na Islandiji živi veliko čarobnih bitij: škrati, troli. Morda je to povezano z močnimi energetskimi črtami, ki tu potekajo. 🙂 Kako to komentiraš?

Ja, vse to sodi v islandsko folkloro. Praktično vsaka skala je okamenel trol iz njihovih zgodbic. Sam se držim zdrave kmečke pameti. 🙂 Tudi glede energetskih črt lahko dobiš zelo nasprotujoče si informacije o njihovem vplivu. Jaz teh energij še nikoli nisem občutil. Mislim, da gre za placebo efekt.

Niti ponoči nisi videl nobenega trola? Pravijo, da ima noč svojo moč. 🙂

Ko sem bil na Islandiji, se nikoli ni prav stemnilo. Na začetku poti se je za 15 do 20 minut sonce skrilo, a tudi takrat ni bila »črna noč«. Konec avgusta je bilo pa že tako temno, da ponoči v šotoru ni bilo dovolj svetlobe za branje. Trola pa vseeno nisem videl. 🙂

Si imel normalen ritem spanja?

 Spal sem, ko sem bil utrujen. Sicer pa so tudi v času, ko je polarna noč, mesta svetla. Elektrika je poceni, zato z razsvetljavo niso varčni.

Si se kopal (saj je bilo poletje, mar ne 🙂)?

Sem. Izviri vroče vode ob tektonski prelomnici so precej pogosti. Tam se lahko kopaš bodisi v potokih (ampak na mestih, kjer se vroči izvir meša s hladnim, ker je drugače voda prevroča) ali v majhnih bazenčkih, ki jih napajajo s to toplo vodo. Nekaj je bazenov, v katerih je kopanje zastonj. Skoraj vsaka vas na Islandiji ima svoj bazen s toplimi bazenčki, kjer je voda tja do 42 stopinj Celzija, ter parno savno. Kopanje je celo za naše razmere zelo poceni. Najdražji bazen, v katerem sem se kopal, je stal malo čez 6 evrov. Je pa potrebno npr. za kopanje v Modri laguni, ki ima naravno dno, plačati 40 evrov, podobno je tudi na Myvatnu cena 25 evrov. Oba ta bazena pa napajajo z vodo iz bližnjih termoelektrarn. Poleg vročega je na Islandiji tudi mrzlo, npr. ledeniki, slapovi, lagune, jezera ipd. V ledenik Langjökull so naredili ledeno jamo, kjer je možno videti različne plasti ledu. Možno pa je videti tudi vulkanske jame.

Kako je potekala tvojo pot domov? Si prišel domov spočit in poln vtisov ali si po potovanju potreboval oddih?

Vožnja z avtomobilom je trajala dva dni, tri dni pa sem bil na trajektu. Časa na trajektu je bilo torej dovolj, da sem se počasi privadil na vrnitev domov. Vožnja je bila kar naporna. Počila mi je guma, tako da sem se vračal z revervno gumo na avtomobilu, sicer pa sem zimske gume do doma popolnoma izrabil.

Si posnel veliko fotografij?

Fotografiral sem z dvema fotoaparatoma in naredil približno 11000 fotografij. Fotografiranje je moje veselje že od »malih nog«. Ne slikam samo narave, čeprav le-to najraje, ampak tudi ljudi, športne dejavnosti in drugo. Nekaj najlepših fotografij bom natisnil, z ostalimi bom opremil fotoknjigo, večina bo pa ostala v digitalni obliki.

Se boš na Islandijo še kdaj vrnil ali morda že načrtuješ novo potovanje?

Ogledal sem si vse, kar je bilo dostopno z avtomobilom. Želim se še vrniti na Islandijo, ampak takrat si bom ogledal samo še tiste stvari in področja, ki so mi bile zaradi avtomobila ali kamping opreme nedostopne, do njih pa bom potoval z letalom in ne z avtomobilom. To je ceneje kot najem avtomobila in stroški bencina za toliko prevoženih kilometrov. Na končno destinacijo pa te v vsakem primeru morajo peljati lokalni ponudniki zaradi nedostopnosti terena. Sicer pa bi rad pomladi potoval v toplejše kraje, morda Avstralija in Nova Zelandijo. Tudi na te poti bom šel brez večjega planiranja.

Roberta sem fotografirala Zlatka, Robert pa je naredil te čudovite fotografije Islandije.