ODNOS JE ZAME VEDNO NA PRVEM MESTU IN TO ŠTUDENTJE OBČUTIJO

Gotovo poznate Katarino. Je ustanoviteljica in vodilna članica ženskega glasbenega tria Katrinas. Skupaj s Sanjo Mlinar Marin in Petro Grkman je izvajalka skladb, piše pa tudi besedila, ki jih v sodelovanju s svojim življenjskim sopotnikom, skladateljem Rokom Golobom oglasbi. Če ste ljubitelji Slovenske popevke, si gotovo prepevate njihovo zmagovalno skladbo Letim. Če pa ste mlajši, Katarino poznate kot žirantko televizijskega šova Razred talentov. A Katarina se lahko tudi ponosno podpisuje kot  docentka doktorica Katarina Habe, diplomirana psihologinja. Poznajo jo številni študenti in profesorji, saj predava psihologijo na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru ter Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je torej univerzitetna učiteljica in raziskovalka.

Čudovito je imeti Katarino za sodelavko, saj se pri njej znanstvo na delovnem mestu poveže s prijateljstvom. O tem priča tudi dogodek, povezan s tem prispevkom. Katarina je brez oklevanja privolila v pogovor z mano za blog 50 odtenkov življenja. Tisti, ki naju poznate, veste, da sva ob kupici drugih obveznosti težko našli čas zanj. A Katarina se ni izmikala, ampak sem opazila, da si zares želi srečanja. Tako me je še pred predavanji obiskala na mojem domu. Odšli sva na kosilo in pri tem tako živahno klepetali, veseli, da nama je končno uspelo najti čas ena za drugo, da telefona, s katerim sem nameravala posneti pogovor, niti iz torbice nisem vzela. Nisva želeli, da naju karkoli zmoti, zato sva se dogovorili, da mi na vprašanja odgovori pisno. Odgovorila je tako kot le ona zna: iskreno, prisrčno in razigrano!

Kdaj in na osnovi česa se je pri tebi pojavila želja po študiju psihologije?

Moram iskreno povedati, da sem zelo nihala med različnimi izbori študija: med študijem glasbe, muzikologije, angleščine in nemščine ter psihologije. Do zadnjega nisem bila sigurna, kaj bi, vendar mi je študij psihologije predstavljal največji izziv in nanj se je bilo najtežje vpisati, zato sem se odločila zanj☺

Si med študijem imela občutek, da se giblješ med »svojimi« ljudmi, da te s kolegicami in kolegi vežejo skupne lastnosti?

Moji študijski kolegi so bili fenomenalni, saj so bili interesno zelo raznoliki, odprti, zabavni, bistri in razgledani ter srčni. V letniku je bilo kar nekaj fantov, kar je bilo super☺ Sem pa rabila kar nekaj časa, da sem se počutila zares domače, in mislim, da so k temu pripomogle psihošole, ki so bile čisti odklop in kjer je vsak od nas zares pokazal svoj pravi jaz ☺, absolvent pa je še zmeraj zame nepozaben spomin in pika na i pri mojem študiju.

Je bil študij tak, kot si si ga predstavljala, in ti je dal tisto, kar si pričakovala?

Prvi in drugi letnik nista bila ravno po mojem okusu in večkrat sem podvomila, če je bila moja odločitev za študij psihologije prava. Potem pa so prišle bolj praktične stvari in bilo mi je čedalje bolj všeč. Najljubša mi je bila klinična psihologija pa psihopatologija in socialna patologija, tako da sem bila prepričana, da bom enkrat nasledila svojo mami kot klinična psihologinja v zdravstvenem domu.

Tvoja doktorska disertacija ima naslov “Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje”. Preučevala si Mozartov efekt. Na kratko nam, prosim, pojasni, kaj to je in kaj so pokazali rezultati tvoje raziskave?

Mozartov učinek je nevrofiziološki fenomen, ki se kaže v izboljšanju prostorsko-časovnega sklepanja po poslušanju Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru K.448. Rada se pošalim, da je dotična Mozartova sonata za naše možgane najboljši fitnes, ki jih pripravi na optimalno kognitivno delovanje.

Predavaš na dveh univerzah, treh fakultetah, udeležuješ se konferenc doma in v tujini. Katere teme najraje posreduješ študentom in kolegom? 

Moje najljubše teme so seveda povezane s psihologijo glasbe, tako da zelo rada predavam o psiholoških učinkih glasbe, o obvladovanju treme, o zanosu pri glasbenikih, o Mozartovem učinku, itd. Najraje govorim o stvareh, ki so uporabne in ki nam omogočajo narediti naše življenje bolj kakovostno, optimalno.

Veliko se pojavljaš na koncertih, prireditvah, v medijih. Ljudje te poznajo, gotovo tudi tvoji študenti. Koliko se to pozna pri tvojem delu in odnosu s študenti? Ali se jim zaradi tega lažje približaš?

Na splošno sem zelo odprt človek, pa naj gre za študente, moje kolege ali nekoga, ki ga srečam prvič na ulici. To, da sem tudi umetnica, mi daje dodano vrednost v smislu sproščenosti, fleksibilnosti, drugačnosti, barvitosti in to je študentom všeč. Všeč pa jim je tudi, da jih spoštujem in jih želim spoznati in se jim s predavanimi temami čim bolj približati. Odnos je zame vedno na prvem mestu in to je tisto, kar študenti začutijo.

Si mentorica številnim študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah. Kaj ti pomeni vloga mentorice?

Biti mentor je zelo zahtevna in odgovorna naloga. Najhuje mi je, ker imam včasih toliko študentov, ki sem jim mentorica, da ne morem vseh informacij o vseh imeti ves čas v glavi. Odkar sem mentorica, še toliko bolj cenim svoje mentorje, ki so mi zares veliko dali.

Pišeš prispevke in predavaš o izvajalski anksioznosti. Je to enako tremi? Kako se ti spopadaš s tremo? Izgledaš povsem sproščena tako na odru, pred kamerami kot pred tablo, študenti in kolegi. Je trema povezana s samospoštovanjem?

Ojooooooj, to je pa tako obsežna tema, da bi rabila več strani, da bi vse napisala☺ No, pa lepo po vrsti. Izvajalska anksioznost je po domače povedano patološka sestra treme;) Trema ti da pozitiven naboj za optimalno izvedbo in na eni strani predstavlja optimalno fiziološko vzburjenje (npr. pospešeno bitje srce, napetost v želodcu), po drugi strani pa so pri tremi prisotni minimalni kognitivni simptomi (npr. zaskrbljenost, miselne blokade). Tremo obvladamo mi, izvajalska anksioznost pa obvlada nas. Jaz imam pozitivno vznemirjenje pred odhodom na oder pred vsakim nastopom in se tega veselim, saj je to moj naboj, s katerim na odru zažarim. Doživljanje treme je res v največji meri povezano s samospoštovanjem. Nekdo, ki ima visoko samospoštovanje, bo doživljal tremo v bolj pozitivni luči in bo znal povečano aktivacijo organizma pred nastopom izkoristiti sebi v prid.

Kolikšno vlogo bi morala imeti glasba v družini, šoli, na delovnem mestu? Z Rokom imata dva sinova. Pogosto skupaj pojete, skladate, plešete?

Glasbo smo v sodobni družbi postavili preveč na stranski tir; premalo se poje, pleše, igra – premalo se izraža na najbolj avtentičnem človeškem nivoju. Glasba je pravi eliksir zdravilnih učinkov in njene učinke v sodobni družbi vse premalo izkoriščamo. Mi doma pojemo, plešemo, igramo in se igramo;)

Sva prijateljici tudi na spletnem omrežju. Opažam, da so pripadniki tako moje kot tvoje, sicer mlajše generacije precej nezaupljivi do teh medijev. So pasivni opazovalci, redkeje aktivni udeleženci. Zanima me, ali imaš negativne izkušnje s pojavljanjem na spletnem omrežju oziroma kako se pred njimi zaščitiš?

Kar se tega tiče, so moje izkušnje pozitivne, saj na spletu nikoli ne objavljam intimnih stvari, npr. svoje družine, saj mi je to sveto. Splet uporabljam izključno za promoviranje svoje vokalne skupine Katrinas in vsega, kar je povezano s tem, in pa z mojim psihološkim poklicnim področjem.

»Spet spomnim jutra se s teboj, igrivo skočim v lužo pred seboj,« poješ. Vedno kar žariš od sreče, nas pozdravljaš s tvojim značilnim »juhuhu«, težave pa premaguješ z optimizmom. Je ljubezen tista, zaradi katere žariš?

Je, ljubezen do trenutka, ljubezen do vsega, kar me obdaja, in globoka hvaležnost za vse, kar imam. Verjamem, da je naše Življenje blagoslov, ki se ga moramo vsakodnevno zavedati z vsako celico svojega telesa.

V svojih pesmih poješ o poletju, soncu, toplih kapljah. Ti je poletje tako ljubo, ker si v poletju življenja, ali najdeš lepoto in sebe tudi v drugih letnih časih?

Če se letni časi ovijejo v svoje prave barve, jih imam rada prav vse. Ne maram pa sivine, megle in dežja, ki se vlečejo v nedogled. Vedno bi sonce izbrala pred dežjem.☺ Pomladno poletni čas me tako navdušuje, ker se mi zdi, da nosi s seboj novo življenje, lahkotnost, radost in optimizem.

Tvoja besedila so tudi brez melodije ena sama pesem. Si me presenetila z vprašanjem, katera pesem je meni najljubša na vaši zadnji zgoščenki Žarki za srce. Nisem se mogla odločiti, ker so vse čuteče, razigrane, navdušujoče. A danes, ko sem nagajiva, mi je najljubša ta, katere odlomek se glasi:
»Grem naprej, greš nazaj,
mamiš me v neznani raj.
Jaz grem gor, ti greš dol
vse vrti se naokol.
Jaz ti dam, vzameš ti,
to je igra dveh ljudi,
ki lovita se v plesu strasti.«
Skoraj bi pozabila na vprašanje. Zanima me, ali nastajajo besedila tudi v tvojih sanjah. Se kdaj zjutraj prebudiš in hitiš napisat verze, da jih do takrat, ko si umiješ zobe, ne bi že pozabila?

Ne, o besedilih pa ne sanjam☺ So pa v mojih tekstih zgodbe iz sanj in iz drugih dimenzij, ki se preko mene »zlijejo« v ta Svet. Skozi mene najprej spregovori glasba, potem pa kar nekaj časa traja, da najdem prave besede, ki bi zajele sporočilo, ki je prišlo☺ So mi pa včasih tudi odveč in mi je dovolj samo glasba☺

Imam občutek, da te imajo ljudje radi in ti vselej zaupajo svoje težave, ker jih znaš sprejemati, poslušati, pomagati … Ali te vsi ti stiki z ljudmi, ki so sicer prijetni, tudi kdaj utrudijo, da si želiš samo mir, tišino, samoto in brezdelje? Ali kdaj izklopiš telefon, zapreš računalnik in se umakneš tja, kjer te nihče ne pozna? Ali tudi ti kdaj potrebuješ, da te drugi poslušajo ali izpoveduješ svoja čustva predvsem z besedili, ki jih pišeš?

Ne glede na to, da imam zelo rada ljudi, ali pa morda prav zaradi tega, zelo uživam v samoti in tišini. Ni lepšega, kot to, da grem sama na sprehod skozi gozd, ali sedim kje ob morju, pa tudi ob mojem Roku mi je lepo v tišini, saj oba znava ceniti samo to, da sva drug ob drugem ali pa da poslušava kakšno lepo glasbo. Seveda tudi jaz še kako rabim, da predelujem svoja čustva, ampak kadar mi je pa najbolj težko in ko ne najdem odgovorov, se zatečem v glasbo.

»Včasih preštejem do 3 in vse se mi zgodi … drugič pa vse me jezi, vključno z 1, 2, 3.« To je odlomek iz tvoje pesmi Hočem še. Kaj te najpogosteje ali najmočneje razjezi?

Trenutno me najbolj pogosto razjezi mlajši sin, ki kot tipičen triletnik preizkuša moje meje.☺  Tudi moj dragi me zna dobro razjeziti. Pri ljudeh pa me razjezi, če se vtikajo v druge, če so zavistni in škodoželjni – ne, v bistvu me to razžalosti.

Draga kolegica, prijateljica, poješ: »Zbiram drobne bisere, ljudi, stvari in čarobne trenutke, Ljubim jih kot del neba, saj so poseben dar, mi dajejo moj žar.« Hvala ti za pogovor. Je kot droben biser na moji in, upam, tudi tvoji življenjskih ogrlici.

Avtorica teksta in fotografij: Zlatka