POROKA NA MAURICIUSU

S prijateljico Jano Krajnc, sodelavko bloga, sicer pa diplomirano univerzitetno umetnostno zgodovinarko sem se pogovarjala o njeni poroki na Mauriciusu. 

Draga Jana, kolikor mi je znano, sta se tvoja starša poročila “na skrivaj”. Pred svoje starše sta stopila s prstanom na roki. Tudi ti si se omožila brez prisotnosti staršev, drugih sorodnikov in prijateljev. Bi lahko rekla, da so nekonvencionalne poroke v vašem rodu? 🙂 Zdaj pa zares: Kateri so glavni motivi, zaradi katerih sta se z Igorjem odločila za poroko v tujini? Katere so prednosti tovrstnih porok? 

V kolikor se bo moj otrok poročil enako »na skrivaj«, bomo res lahko rekli, da je to v rodu. 🙂 Res pa je, da sem že od nekdaj govorila, da se bom poročila kot moja starša – torej na plaži, ker se mi je to ob poslušanju njunih zgodb zdela najbolj super ideja. Igor je sprva želel veliko ohcet z vsemi prijatelji in sorodniki (kar bi z moje strani bilo skoraj nesprejemljivo ;-)), ko pa sva bila skupaj povabljena na tradicionalno poroko z več kot 150-imi gosti, si je še isti večer premislil.

NAM ZAUPAŠ, kako so potekale priprave na poroko in sama poroka?

Najprej sva, seveda, izbrala kraj poroke. Igor se je sprva želel poročiti na Maldivih. Ker pa je tam mogoča le neformalna poroka (vsaj leta 2012 muslimanska vera ni dopuščala uradne, pri nas veljavne poroke – ni mi znano, ali so zaradi potreb turizma to do danes spremenili), sva iskala druge možnosti.

Na enem izmed poročnih spletnih strani sem našla par, ki se je poročil na Mauriciusu . Opisano je bilo vse, kar sem želela vedeti o takšni poroki. Pomagalo je tudi, da je kolega zaposlen na turistični agenciji in je že bil na Mauriciusu. Tako sem šla k njemu, da je uredil vse potrebno in mi dal koristne napotke za na pot.

Ni bilo potrebno pridobiti veliko papirjev. Priskrbela sva si mednarodni rojstni list na upravni enoti v Mariboru, v turistični agenciji sva izpolnila obrazec z osebnimi podatki (overjanje pri notarju, pisma o neporočenosti, uradno prevedena v angleščino in ves ostali ceremonial ni več potreben – tudi viza ne) ter priložila kopijo potnega lista (ki je moral veljati vsaj pol leta ob izstopu iz države) – in to je bilo glede papirjev vse.

Nato smo izbrali hotel, način poroke in določili datum poroke. Takrat sta morala biti poročni obred in nastanitev v istem hotelu. Cene so zelo različne. Midva sva želela osnovno verzijo (v najinem hotelu je stala 460 EUR, v katerem drugem je treba za enako ponudbo odšteti tudi 800 EUR), v katero je sodilo: civilna poroka na plaži v izbranem ambientu, sestanek z organizatorko porok, ureditev vseh potrebnih papirjev na otroku, poročna torta, šampanjec, romantična večerja ob svečah, druga soba za ženina v času nevestinih priprav, bogat zajtrk v posteljo/sobo jutro po poroki.

V Sloveniji je bilo to vse, kar je bilo treba urediti. Zaradi potreb birokracije na otoku so morali biti papirji na Mauricius poslani dva meseca pred poroko. Med čakanjem na veliki dan so nama prijatelji pripravili dekliščino in fantovščino.

Ko sva prispela na Mauricius, sva morala po uveljavljenih predpisih tam bivati tri dni, nato pa naju je prišel iskat agent in naju odpeljal na upravno enoto, da sva podpisala vnaprej pripravljene dokumente. Vse nama je lepo razložil in naju spremljal od vrat do vrat. Nato smo se odpeljali na sodišče, kjer sva pred sodnikom prisegla samski stan, na koncu pa sva spoznala še “najinega” matičarja. V hotelu nama je načrtovalka porok povedala, da bo moja priča kar ona, Igorjeva pa vodja natakarjev. Izbrali smo še moj poročni šopek in to je bilo to.

Vajina poroka ni bila po njihovih tradicionalnih običajih?

Najina poroka na Mauriciusu je bila turistična. Njihove tradicionalne poroke so precej drugačne. Na otoku živi največ hindujcev, nato kristjanov, pa muslimanov, najmanj pa tamilcev. In k verskim običajem pritičejo tudi tradicionalne ali manj tradicionalne poroke.

So bile upoštevane vajine želje? Je bilo naporno ali vaju je spremljalo sproščeno vzdušje?

Najine želje so bile sto odstotno upoštevane. Skupaj z načrtovalko porok smo se sestali v hotelu in izbrali lokacijo poroke. Vzdušje je bilo lahkotno, sproščeno. Skoraj do zadnjega trenutka sploh nisva imela občutka, da se bova poročila. 😉

Si bila kaj “na trnih”, ali bo kovček s poročno obleko prispel skupaj z vama na letališče oziroma do hotela?

Seveda sva to možnost razdelala že doma. Mojo obleko sva v potovalni vreči nesla na letalo kot ročno prtljago, tako da ni bilo bojazni, da bi jo založili. Igorjeva obleka pa ni bila sestavljena iz zapletenih kosov (bež srajca, bež hlače, mokasini in kravata), tako da bi jo z lahkoto nadomestila z  novimi kosi, kupljenimi v lokalnih trgovinah (sva vedela, da imajo tudi tam nakupovalne centre).

Si vzela s sabo kovček prve pomoči, da zagotovo ne bi zbolela, dobila prebavnih motenj ali kaj podobnega, kar se na potovanjih še pogosteje zgodi kot doma?

Vedela sva, da greva v dober hotel, tako da se nisva preveč obremenjevala s temi stvarmi. Tudi sicer vzamem na potovanja le osnovne stvari, kot so lekadol, tablete proti bolečinam, operil ipd.

Bi lahko izpostavila občutek, pripetljaj ali kaj podobnega, kar bi lahko označila za vrh poročnega dogodka?

Igor bi vsekakor takoj odgovoril, da plavanje z delfini. 😉

Kakšni so bili občutki na letalu (tja si letela samska, nazaj omožena)?

Glede tega … nič posebnega … takrat se še sploh nisem zavedala kakršnih koli sprememb … šele kasneje, ko so me prvič v čakalnici pri zdravniku poklicali »gospa Krajnc«, sem potrebovala nekaj trenutkov, da so moji možgani registrirali: To sem jaz!

Kaj bi svetovala parom, ki se odločijo za poroko, podobno vajini, na kaj morajo biti še posebej pozorni, da bo njihov dan (ali kar medeni teden) res takšen, kot si ga želijo?

Mislim, da je dobro, da se partnerja že doma v miru o vsem pogovorita. Predelati morata lastne želje in se o njih pogovarjati. Natančno morata določiti končni znesek same poroke, dodatkov, ki pritičejo, in cene hotela. O tem se pogovorita z izbrano agencijo/agentom. Midva sva se odločila, da izbereva slovensko agencijo. V primeru kakršnih koli težav bi se lahko obrnila nanje.

Sta poroko “ponovila” še doma s sorodniki in prijatelji?

Ne. To se nama ni zdelo smiselno, saj sva vendar šla drugam z namenom, da bi bila sama in bi bil to najin dan. Nobena repriza nima enakega čara kot premiera.

Sprva sva sicer govorila, da bova poleti pripravila piknik za prijatelje, a sva tudi to misel opustila, saj sva imela dekliščino in fantovščino. Kdor pa je želel, pa nama je kljub vsemu prišel čestitat in nama prinesel v dar kaj za spomin.

Koliko se ti zdi usodno, če gre na poroki kaj narobe, drugače od pričakovanj in načrtov?

Težko odgovorim na to vprašanje na splošno, saj je vsaka taka osebna stvar odvisna od prepričanj posameznika. Nekdo, ki je rad fokusiran in si vse načrtuje že vnaprej, ga lahko presenečenja hitro iztirijo, zato sem se v življenju naučila (pa naj se sliši še tako klišejsko) naslednje:  Imej pozitivni pogled na stvari, če kaj ne gre po tvojem načrtu, je lahko samo nova izkušnja.

Sta že razmišljala, kakšno bi bilo vajino sanjsko praznovanje obletnice poroke? Bi se vrnila na Mauricius?

Čeprav je bila izkušnja čudovita in nama bo vedno ostala v spominu, sva se oba takoj strinjala, da se na Mauricius ne bi več vrnila. Ogledala sva si ves otok, ki je desetkrat manjši od Slovenije, je zelo lep, barvit in kulturno raznolik; ni naju pa tako zelo impresioniral, da bi rekla – nujno se vrneva. Obletnico bi raje praznovala na primer na Maldivih, kjer še nisva bila. 😉

Se ti zdi, da poroka danes izgublja ali ohranja ali celo pridobiva pomen? Kakšno vrednost ima v današnjem času?

Mislim, da že nekaj let med mladimi spet pridobiva na pomenu. Če zanemarim dejanske statistike o porokah in ločitvah zadnjih petnajst let, bi rekla, da je v zadnjih časih spet postalo modno biti poročen oziroma je morda to spet postala vrlina. Predvsem pa opažam, da je med mlajšo generacijo več cerkvenih porok kot jih je bilo včasih, še posebej med tistimi, ki sploh ne zahajajo v cerkev.

Hvala Jana, da si z nami delila svoje spomine na poroko. Slike so me prepričale, da vama je bilo z Igorjem res nepozabno lepo.