ZGODOVINA ISLANDIJE

Grški raziskovalec Pytheas je leta 330  pr.n.št. pisal o Ultima Thule, koncu sveta, ki je 6 dni jadranja severno od Britanije ob ledenem morju. Govorice, miti in zgodbe o uničujočih viharjih, tuljenju vetrov in pasjeglavcih so raziskovalce držale stran od Severnega morja. Naslednji zapis, ki bi lahko bil o tej deželi na koncu sveta je nastal šele čez 1155 let. Irski menih Dicuil je v letu 825 pisal o deželi brez dnevne svetlobe pozimi in brez teme poleti. Okoli 850 je prvi stalni naseljenec, Swede Naddoddur, pristal na vzhodni obali in deželo poimenoval Snežna dežela (Snaeland). Drugi, Svavarsson je pristal na severu, naslednji je bil Hrafna Floki , ki je pristal na zahodu in deželo preimenoval v Ledeno deželo. Ingolfur Arnarson se je na željo bogov za vedno izkrcal  na jugozahodu. Kakšna je njihova volja so ugotavljali z metanjem lesenih hlodov v morje medtem ko so se približevali kopnemu. Tam, kjer so hlodi pristali so se naselili. Iz kraja, ki mu je bil namenjen se je dvigovala para iz termalnih izvirov, zato je poimenoval področje Dimni zaliv (Reykjavik). Naselil se je na področju današnjega Vika, vendar so ga njegovi sužnji kmalu ubili.

672

Iz zemlje se dviguje para

Vikingi

Skandinavci so bili poljedelci, v hladnejših predelih odvisni od lova, ribolova in lova na kite. Bili so tudi trgovci, živeli so v večjih skupnostih in od tam pluli po evropskih trgovskih poteh. Njihov glavni adut, najodličnejši tehnični dosežek zgodnjega srednjega veka, jih je trdno zasidral v svetovno zgodovino. To je bila ladja  z nizkim ugrezom, ki jo je bilo moč poganjati z jadrom ali z vesli. Zaradi teh elegantnih ladij so bili Vikingi gospodarji vsakega morja, jezera in reke znotraj svojega dosega. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo vsota njihovih težkih življenjskih pogojev in njihov tehnični dosežek v obliki ladje, rezultiral v pridobivanju materialnih stvari, najprej zaradi preživetja, kasneje zaradi bogastva. To se je zgodilo leta 793, z napadom na samostan St. Cuthbert ob britanski obali. V naslednjih letih so Vikingi za tri  stoletja postali strah in trepet prebivalstva. Napadali so po Britaniji, Irski, Rusiji, na jugu so prišli celo do španske Seville. Na severu se je Rdeči Erik naselil na Grenlandiji, njegov sin, Srečni Leif pa je bil prvi Evropejec, ki je stopil na ameriško zemljo. Okoli leta 1000 je raziskoval deželo, ki jo je imenoval Vinland po divjem grozdju, ki je tam uspevalo. To področje je bilo verjetno nekje med Novofundlandijo in New Jersyjem. Potem se je vrnil na Grenlandijo. Naslednje leto je Leifov brat Thorwald vodil odpravo v Vinland, vendar je v spopadu z domačini umrl. Nekaj let kasneje je od 60 do 160 Vikingov ustanovilo v Vinlandu naselbino, a so tam zaradi stalne sovražnosti domorodcev ostali samo kaka tri leta in se niso nikoli več vrnili. S smrtjo kralja Haralda v 11. stoletju se je obdobje Vikingov končalo saj so se razselili in stopili z obstoječim prebivalstvom* po Evropi.

*Sprašujem se zakaj se na Islandiji, v pogovoru z Islandci počutim tako domače, njim tako blizu? Je to res povezanost zaradi majhnosti naroda? Je to stvar genetskega spomina? So modre oči in svetli lasje povezani z Vikingi?

 

883

 Počutim se tako domače

Življenje Vikingov : http://www.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/plus-vikingi-20120203/index#state=1

Skupščina v Althingu

Vikingi so naselili celo Islandijo. Bili so mojstri jadranja in bojevanja, pluga in politike. Ko je Ingolfurjev sin Thorsteinn odrastel, je bila Islandija posejana s farmami in pojavila se je potreba po vladi. Ustanovil je parlament, imenovan althing. Prva skupščina je bila leta 930 na prekrasni lokaciji, na gozdni planjavi, posejani z jezerci,  ki se imenuje Thingvellir in se nahaja na stiku evrazijske in severnoameriške plošče.

100

Stik oz. razmik evrazijske in severnoameriške plošče

Thorsteinn je postal glavni poglavar. V naslednjih letih je dvotedensko srečanje v Thingvellirju postalo družabno srečanje leta. Udeležili so se ga lahko vsi svobodni ljudje. Samski so prišli sem iskati partnerja, sklepali so zakone, zaključevali posle, razsojalo je prizivno sodišče. Althing je še vedno upravni organ Islandije in je najstarejši parlamentarni zbor zahodnega sveta*.

*Se mi postavlja vprašanje ali ni leta 750 slovensko ljudstvo po smrti vojvode Boruta zahtevalo in postavilo za vojvodo njegovega sina Gorazda in potem ko je ta umrl še Hotimira? Ali ne bi lahko ta izvolitev kneza na vseljudskem zborovanju oz. veči in potem njegovo ustoličenje imelo laskav naziv prvi parlamentarni zbor?

051

Prizorišče

Doba Sturlunga

V poznem 12. stoletju je nastopilo obdobje sag, obdobje epskih pripovedi o prvotnem naseljevanju otoka, o družinskih bojih, o romancah in tragičnih zgodbah, ki so jih zapisovali pisci in zgodovinarji. Nastopila je doba Sturlunga, mračna doba medsebojnih spopadov med različnimi poglavarji in njihovimi privatnimi vojskami. Dežela je zdrknila v obdobje anarhije. To obdobje je poznano kot Sturlung doba, tragični dogodki in brutalnost obdobja pa je popisana v Sturlunga sagi. Snorri Sturluson je bil v tem času najbolj poznani islandski zgodovinar, ki je bil pravni glasnik v Althingu. Bil je pod močnim pritiskom privatnih interesov norveškega kralja, ki je kasneje izdal nalog, da ga privedejo, živega ali mrtvega. Pri tem je bil leta 1241 umorjen. Leta 1281 je Islandija pripadla norveškemu kralju. V tem obdobju je vulkan Hekla trikrat izbruhnil (1300, 1341 in 1389). Tretjino ozemlja je prekril pepel, sledila je mini ledena doba in kuga, ki je zmanjšala prebivalstvo na polovico.

661

Ohlajena lava

Danska nadvlada in razglasitev neodvisnosti

1397 je prišla Islandija pod dansko nadvlado kar ji je prineslo luterantsko vero in osiromašenje zaradi trgovskega monopola Švedske in Danske. Med letoma 1783-84 je Laki krater izbruhnil in odstranil iz obličja zemlje četrt populacije. Izbruh je vplival na vremenske razmere in poplave po Evropi. Leta 1874 je Islandija izdala ustavo in dobila kontrolo nad domačimi zadevami. Od 1855 do 1890 se je veliko prebivalstva izselilo v Ameriko. 1918 so se dokončno znebili danske nadvlade. Med drugo svetovno vojno so Islandci razglasili neodvisnost. Gospodarsko so se zelo okrepili s trgovanjem na obe strani: nemško in britansko. Trgovali so z volno, mesom in ribami. 17. junija 1944  je bila  ustanovna skupščina Republike Islandije v Thingvellirju. Na ta dan Islandci praznujejo dan neodvisnosti.

Islandci in ameriška vojska

1941 so Islandci dovolili Američanom vstop v državo. Po vojni je ameriška vojska ostala v državi in v Keflaviku so osnovali vojno oporišče, ki so ga opustili komaj septembra 2006. Islandci tega niso sprejeli z navdušenjem saj je zaradi tega Keflavik postal mesto z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Prav tako je velika površina, ki jo je vojaško oporišče zavzemalo, ostala zapuščena in potrebno bi bilo veliko sredstev, da bi področje očistili strupenih snovi in neželjenih stavb.

Moderna Islandija

Krožno cesto okoli otoka, ki predstavlja glavno prometno povezavo,  so končali leta 1974, na določenem mestu je še danes makadamska in ima v skalo vklesane enosmerne tunele z izogibališči. Islandija je ena izmed najbolj razvitih dežel, z zavidljivim nivojem državnega šolstva in zdravstva. Po uporabi računalnikov, mobilnih telefonov, branju knjig je v samem svetovnem vrhu. Odprto WI-FI omrežje imajo v vsaki vasi, sestavljeni iz parih hiš.

880

Islandci imajo več mobilcev v uporabi kot je število prebivalcev

Imajo visok  življenjski standard. Gospodarsko so zelo odvisni  od ribiške industrije. Leta 2003 so omejili kitolov samo v znanstvene namene, 2006 pa so ga ponovno dovolili tudi v komercialne namene. Črno leto za Islandce je bilo leto 2008, ko so doživeli gospodarski zlom.  Naslednje leto so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado in za novo predsednico imenovali razkrito lezbijko Johanno Sigurdardottir. Poiskali so  krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Johanna Sigurdardottir je istega leta vložila prošnjo za vstop v EU kljub veliki oviri, ki jo za vstop predstavlja dovoljenje kitolova. Finančne težave je nadgradila še naravna katastrofa, erupcija vulkana Eyjafjallajoekull, ki je leta 2010 povzročila hude težave v evropskem letalskem prometu; v mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 100 tisoč letov. V letu 2014 je izbruhnil vulkan Bardarbunga, ki je del največjega islandskega vulkanskega sistema, ki leži pod 500 metrov debelim ledenikom Vatnajokull na osrednjem delu otoka, vendar hujših posledic ni bilo.

914

Današnji Reykjavik