ŠE VEDNO V CAIRNSU

Tanja nasprotno od Damirja, ki je hotel čimprej pobegniti iz Cairnsa, pravi:“Tropska klima je čudovita, ker tukaj rastejo rastline s prekrasnimi dišečimi cvetovi, mogočna drevesa, tukaj domujejo raznolike ptice, tudi veliki netopirji. Nekateri se mogoče malo bolj potijo, tako kot moj Damir,mene nič ne moti,celo zelo uživam….”

In tudi Damir je ob izboljšanju vremena postal malo bolj optimističen: Vreme se nas je usmililo. Prišli so bolj suhi in lepi dnevi. Celo sonce je posijalo. Namočenosti in ubijalske vlage začuda zadnja dva dneva ni bilo več. Dež je padal samo proti večeru in na kratko, samo kot topla prha. Ležim ob hotelskem bazenu in se kopam. Na sončni in vroči terasi poležavajo gosti hotela. Popoldan je. Iz zvočnikov duet Kidman & Williams in krasna Something Stupid. Uooo, krasna pesem in inspiracija za ta članek. Med poležavanjem na terasi me preletavajo občutki o dopoldanski turi z vlakom skozi pragozd do bližnje vasice na hribu Kuranda Village, ki je preurejena v pravo turistično atrakcijo, turistično vas s številnimi trgovinicami , kavarnami in restavracijami. Vrnili smo se s starinsko gondolo. Vse prepolno je  bilo turistov iz vseh koncev sveta ( prevladovali so Kitajci ). Leno so posedali ob pivu in kavici, tisti lačni  so se spopadali z  obveznim “ham and eggsom”. Srečali smo psihoterapevtko Andrejo iz Maribora, katere starši imajo kmetijo v okolici Gornje Radgone.

Sama ima stanovanje v Mariboru.  Po Avstraliji potuje že 4 tedne in štiri tedne še bo. Potuje sama in z avtobusi, prenočuje po “hostlih” za 15-29 AUD na noč. Pot je začela 1.12. v Darwinu in potuje ob obali proti Sydneyu. Pravzaprav bi bili čudno, če ne bi srečal kakšnega Slovenca na popotovanju. Zmeraj srečamo koga iz Slovenije. Pozanimal sem se tudi kako imajo urejene zdravniške ordinacije v Cairnsu. Ugotovil sem, da tako kor drugod v Avstraliji, nekaj zdravnikov ali zobozdravnikov ustanovi medicinske centre, v katerih pregledujejo in zdravijo bolnike.

Pred odhodom iz Cairnsa smo si seveda ogledali tudi svetovno znana okna v katedrali St. Monicas’, ki predstavljajo ustvarjanje zemlje in pragozda iz vesoljskih spremeb. Risba na steklu!

Spet zaslišim glas Nicole Kidman, ki mi vzbudi spomine na film Moja Avstralijja. Vsepovsod na poti smo srečevali Aboridžine, tudi tukaj so. Leno poležavajo na travi, igrajo v tradicionalno pihalo “didgeridoos”, ki spušča zanimiv in enakomeren zvok, ki te spominja na zvok oboe.aboridžin

Tanja me je slikala na hotelski terasi z zanimivo rdečo damo, ki se je prišla kopat oblečena v kopalke, preko katerih si je ogrnila prosojen negliže, bila je opečena in prav močno pordela samo po sprednji strani telesa in obrazu, kot da bi zaspala na hrbtu. Izgledalo je prav hecno. Bila je tipična angleška rdečelaska prekomernih oblin, privrženka tukajšnje tradicionalne angleško-avstralske hrane “ham and eggs, fish and chips, kingburger, kangarooburger in chickenwrap…” No, pa bom imel lep spomin na kopanje v bazenu v tipično angleško-avstralskem okolju 🙂

Prejšnji dan smo bili  na Great Barrier Riffu, ki  je zelo zanimiva destinacija. Po vožnji s katamaranom približno poldrugo uro iz Cairnsa, smo imeli možnost potapljanja, plavanja ali ogledovanja življenja na dnu te biološko-geološko zelo zanimive in svetovno znane destinacije. Koralna kolonija se razprostira od Cairnsa do Brisbanea, širok pas teh izjemnih koralnih enklav s čudovitim podmorskim svetom je prepoln eksotičnih in raznobarvnih rib, morskih psov in ostale eksotike. Koralni grebeni so bili usodni za mnoge ladje, ki so plule na tem območju v eri odkrivanja in raziskovanja tega področja v preteklih stoletjih, bile so tudi navdih številnim pisateljem in poetom in mnogi so tukaj postali plen te eksotike.

Tudi sam Cairns je zanimiv zato, ker se Mulgrave River in Barron River prav v Cairnsu izlivata v to koralno morje in s sabo prinašata mulj, krokodile in motno vodo. Nekaj kilometrov stran proti koralnim lagunam pa morje postane naenkrat čisto in toplo. Vidi se ostro odrezan rob med motno in kristalno čisto vodo. Temperatura morja je vseskozi 28 stopinj Celzija! V bližini je tudi Green Island, postajališče katamarana, ki prevaža turiste, željne kristalno čistega in toplega morja, miru, tropskega gozda in prisrčnih, okolju prijaznih hotelov, ki nudijo oddih, namestitev in hrano. V Avstraliji je sezona dopustov. Dopusti se začnejo vsako leto 20.12., trajajo pa do 20.01. naslednje leto. Velika večina kopalcev v laguni Barrier Riff in na plažah Green Islanda se kopa v posebni zaščitni obleki, ki je podobna potapljaški ( kupi se lahko v vsaki trgovini s kopalno opremo). Te obleke jim prekrijejo celotno telo. Uporabljajo jo zaradi zaščite pred meduzami. V koralnem atolu, kjer smo se mi kopali in razgledovali ga tudi pod vodo se nam ni bilo treba kopati posebej oblečeni. Nam so inštruktorji na katamaranu, ki so nas pripravljali na kopalne podvige in potapljanje povedali, da je kopanje v laguni popolnoma varno. Očitno si tukaj v Avstraliji, vsaj v tem severnem delu, niso enotni glede varnosti kopanja in občutek imamo, da primernih kopališč, takšnih brez strahu in zadržkov, kot smo jih vajeni mi, ni.  Jutri gremo v Sydney, mogoče bo tam drugače.

CAIRNS

Dež, dež, dež, vlaga, vlaga in ponovno dež. Tukaj od oktobra pa do maja dežuje vsak dan. Sonce v tem obdobju redko vidiš, kot da ga ni. Največ dežja pade od januarja do marca. Vse, prav vse je prepojeno z dežjem in vlago. Dež se ti vpije v kožo, v vsako poro telesa… tudi soparno je. Takšne koncentracije vlage, ki je več kot 85 odstotna še nisem doživel. Obenem je toplo, vroče in podnevi in ponoči je enaka temperatura, nič se ne spremeni, 28 stopinj Celzija je skozi vse leto. Vse kamenje je črno, vsi spomeniki in tudi nagrobniki, prav vse je prepojeno z vlago in plesnijo. Kot v Marquezijevem romanu 100 let samote.. Dež ti dobesedno pride pod kožo, na kožo in v kožo….. Ne veš ali si vseskozi “gnil” zaradi samega dežja, ki neprenehno pada, ali zaradi potenja, ki ti pomaga, da se ohladiš. Moker si od zunaj in znotraj.

Parki so prepolni bujne vegetacije, eksotičnih tropskih dreves, lijan, palm, dreves o katerih samo sanjaš in se jih kot v znanstvenofantastičnih filmih s strahom dotikaš. Na enem rastejo čudoviti rdeči plodovi, ki so strupeni in jih ne smeš pobirati ne s tal in ne z dreves, ker se lahko zastrupiš (nevrotoksični strup), na drugem pa se nahajajo drevesni trni, podobni kaktusovim, na tretjem rastejo listi, ki so ob skorji drevesa in izgledajo kot drevesne tetovaže, na naslednjem se spuščajo tanke niti, ki so obdane s trni in bolj ko se jim izogibaš, bolj te oprijemajo in vežejo. Kot pajkova mreža …. Kakavovci, kavovci, čajevci, koka….., vse kar je tropskega raste tukaj.

Največ problemov imajo z aligatorji, ki se iz reke priplazijo v mesto po plen in hrano. Tukajšni lahko živijo v sladki in slani vodi, zato se je nevarno kopati v morju ali hoditi po plaži. Čudovite peščene plaže samevajo…. Ob plažah so čudoviti turistični kompleksi, ki so sedaj, za božično – novoletne praznike polni. Zaradi omenjene nevarnosti pa se nobeden ne sprehaja ali teče po pesku.

Posledica tukajšnje klime so tropske bolezni, zato imajo v Cairnsu bolnice in inštitut za tropske bolezni. Komarjev začuda ni,  vsaj mi jih nismo opazili (nobeden me, hvala bogu, še ni pičil). Če je to res, mi ni jasno, kdo tukaj tropske bolezni v resnici prenaša…. muhe??? Vsekakor čimprej bo treba od tod…!!!