KONJIŠKI GRAD

Konjiški grad je bil eden izmed največjih in najimenitnejših na Štajerskem. Skozi stoletja so ga gradili pod vrhom Konjiške gore, v bližini preseke Konjska smrt, ki je omogočala najkrajši prehod čez goro. Varoval je prehod in kasneje tudi cesto k Žičkemu samostanu.


Gorski prehod preko Konjiške gore tvori strma grapa, ki se zažira v goro s hudournikom. Pred davnimi leti je neki kmet s konjsko vprego vlekel les po poti nad Konjiškim gradom.  Bila je tako ozka, da so ljudje po njej zelo težko hodili, konji, ki so za seboj vlekli vozove, pa še toliko težje. V strmini je voz spodneslo, prevrnil se je in zgrmel v grapo. S seboj je potegnil oba konja in kmeta. Našli so jih mrtve ob vznožju soteske. Od tiste nesreče pravijo grapi Konjska smrt.


Lahko, da je bil zgrajen že v 10. stoletju, v 12. stoletju je bil že imeniten, z dva in več metrov debelimi kamnitimi zidovi. Njegovi prvi lastniki so bili Konjiški gospodje, kot prvi je omenjen Liupold Konjiški leta 1164. Konjiški gospodje so bili cerkveni dobrotniki, ugledni fevdalci, globoko verni in razboriti ljudje. Na gradu so gospodovali do leta 1329, potem pa so ga prevzemale različne plemiške rodbine, ki so ga upravljale preko gradnikov. Eden izmed njih je bil tudi plemeniti gospod Friderik Holleneški, ki je skupaj s plemenito gospo Regino, gostil škofa in njegovo spremstvo v letu 1487.

Grad Konjice iz časov Ivana Erazma Tattenbacha

Grofje s Starega gradu so bili bojda zelo hudobni in kruti. Trpinčili so uboge kmete in jih kaznovali za najmanjši prestopek. Njihovi hlapci so jim sekali roke in noge, jih obglavljali in obešali. Kmetje so se večkrat uprli in naskakovali grad, vendar ga naj ne bi nikoli osvojili. Prebivalci gradu se jih niso bali, ker je bil grad povezan s podzemnim rovom, ki se je končal v sami cerkvi svete Ane ali nekje v njeni bližini. Vhod v podzemni rov so iskali, a ga niso nikoli našli.


Od leta 1592 do leta 1671 je bil grad v rokah Tattenbachov, z obglavljenjem Ivana Erazma Tattenbacha in zaplembo njegovega premoženja zaradi sodelovanja v proticesarski zaroti, pa je prešel v roke kartuzijanov iz Žičke kartuzije. Takrat je začel počasi propadati. V 18. stoletju je bil že razvalina.

Grad Konjice okoli leta 1860

Konjiški grad sodi med “raščene” gradove, saj so začetni romanski zametek, od katerega so danes ohranjeni spodnji zidovi v zahodnem delu in mali stolpič v sredini ruševin, stalno dograjevali. Večina zidovja izvira iz gotske dobe.


Santoninov zapis o konjiškem gradu iz leta 1487: “… je grad lepo pozidan in postavljen na zelo zavarovanem in nezavzetnem mestu. Neki avstrijski vojvoda ga je nekoč z močno vojsko ob njegovem vznožju dve leti oblegal, a ga, kakor je slišati, nikakor ni mogel premagati ali drugače zavzeti. V njegovi notranjosti so zelo udobni prostori, vedno žuboreč studenec ter lepo okrašena in urejena kapela.”


V 14. stoletju so izgradili mogočni peterokraki stolp, ga prislonili k stanovanjski stavbi in izgradili masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so to zasnovo še prizidavali s stanovanjskimi stavbami, obod pa utrdili s pasom renesančnih utrdb,  med drugimi tudi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove.

Ivo Gričar: Rekonstrukcija grajske podobe

Grad se je postopoma razvil v razsežen grajski sestav z lastno kapelo in vodovodom z vedno žuborečim vodnjakom, ki so ga verjetno napeljali iz izvira Gospodična. Preprost vodovod Konjiškega gradu je sestavljala mreža lončenih cevi.


V bližini Konjske smrti izvira skrivnostni studenec, ki ne usahne niti v največji  suši. Dobil je ime Gospodična, po grajski gospodični, ki se je pred mnogimi leti sprehajala po gozdu v njegovi bližini. Bila je žejna, zato se je napila ledeno mrzle vode in takoj zatem ob studencu umrla. Od takrat naprej se studenec imenuje Gospodična.


Danes sodijo ostanki Starega gradu, kot mu pravijo Konjičani, med najpomembnejše grajske razvaline v Sloveniji.  Grad ima obnovljen peterokotni stolp in je zaščiten pred propadanjem. Iz Konjiškega gradu se širi pogled na mesto Slovenske Konjice in okoliške hribe, na škalske griče, Konjiško goro, Boč in Pohorje.

Konjiški grad danes