PUSTI, NAJ GOVORIJO

Rdeča Benečanka v Piranu ni iz mesa in krvi. Je nepremična in zgovorna. Iz opeke in malte, že vrsto stoletij stoji na vogalu Tartinijevega trga.DSC_3488Govori brez glasu, z napisom, ki ga med šapami drži lev. “Lasa pur dir” nam sporoča, kar Slovenci razumemo pod :” Pusti, naj govorijo.” Benečanka1 - 1S temi besedami je bogat beneški trgovec tolažil svojo lepo in mlado Pirančanko, ko so jo vedno znova prizadeli zlobni jeziki. Ne vem koliko je bil ta zelo razumen stavek lepi Pirančanki v pomoč in koliko tistim, ki so ga vklesanega brali v vzbujanje slabe vesti. Obrekovanje in obsojanje sta bili od nekdaj pravici, ki smo si ju ljudje lastili, saj vendar za druge vedno vemo kaj je prav in kaj ni. Ne razmišljamo kakšno krivico delamo obrekovancu, ko s širjenjem nepreverjenih besed, ki jih začinimo še s kakšno dodatno izmišljeno podrobnostjo, gradimo svojo družabnost.

Zadeve se velikokrat pritirajo do skrajnosti, do uničujočega rušilnega vala, ki ga težko preživiš.  Znanko, katere mož je naredil samomor, so šepetanja pripeljala tako daleč, da ni zmogla več niti  nakupov v domačem kraju. Ni prenesla očitajočih pogledov tistih, ki o drugih vedo vse. Ravnatelja imamo na vesti vsi, ki smo gledali, poslušali, govorili. Ni ga, ki ga takšen silovit val celotne Slovenije ne bi odplaknil.