POSLOVILNA ZABAVA (THE FARWELL PARTY)

Mimi je za objavo na blogu poslala razmišljanje o evtanaziji, h kateremu jo je navedel ogled filma Mita Tova ali The farewell party, s slovenskim naslovom Poslovilna zabava. Sama sem se s to temo s cmokom v grlu, bolečino v srcu in skrivaj si brisajoč solze, spopadala ob branju knjige Prišla je ženska k zdravniku. Takrat sem se prvič seznanila s tem, da ne samo, da imajo Nizozemci evtanazijo legalizirano, imajo celo mobilno enoto, ki jo opravlja na bolnikovem domu.

Mimi piše:

party1 - 1

Film “Poslovilna zabava” se po vseh karakteristikah razlikuje od popularnih hollywoodskih izdelkov. Posneli so ga v Izraelu (2014) z igralsko zasedbo, ki po moji oceni šteje v povprečju 70 let. Ustvarjalca zgodbe Tal Granit in Sharon Maymon v trenutku potegneta gledalca v središče dogajanja. Zame osebno so tovrstni filmi balzam za dušo. Redki so pisci, ki znajo tragične trenutke v življenju začiniti s humorjem in kreativnimi rešitvami.

Prizorišče dogajanja je dom upokojencev sredi Jeruzalema. V Zeldini (Ruth Geller) sobici zazvoni telefon. Kliče jo sam gospod Bog in ji sporoča, da v nebesih trenutno ni prostora za novo prišleke; naj še naprej jemlje zdravila in se pogumno bori s težavami, ki jih ji nalaga starost. Ker je telefonska linija nenadoma prekinjena, Zelda pritisne na gumb »povrnitev izgubljenih klicev« in že je ponovno na zvezi z Bogom. Dejansko je na liniji sostanovalec Yehezkel (Ze’ev Revach), večni izumitelj, ki sebi in svoji ženi Levani (Levana Finklestein), krajša čas z animiranjem starostnikov. Zakonca sta še dobrega zdravja in zato Jeruza z nenehno grozečo smrtjo. Nasmeh postane grenak, ko za rakom zboli njun najboljši prijatelj. Neznosne bolečine spremlja tudi ohromelost. Njegovo ženo Yano (Aliza Rosen) obsede ena sama misel, kako bi mu skrajšala trpljenje. Na tem mestu sporočilo filma doseže vrhunec: edina humana pot je evtanazija ali pospešitev smrti iz usmiljenja. unnamed-2Postopek je legaliziran le v Švici in Beneluxu * torej bo v Jeruzalemu treba najti hitrejšo in bolj praktično rešitev. Izumitelj Yehezkel naveže stik s sostanovalcem zdravnikom za katerega se izkaže, da je veterinar. Kakorkoli se zgodba zapleta, jim uspe narediti »samomorilsko napravo«. Kljub izraženim etičnim, moralnim, verskim in pravnim dilemam se za pravico do dostojne smrti odloči tudi Yehezkelova žena Levana, ko ugotovi, da ima demenco, ki bliskovito napreduje. Poleg vseh vidnih težav, ki jih demenca povzroči njej osebno in sorodnikom, Levana gledalca sooči z izgubljanjem človekove biti: »To ni umiranje temveč »izginjanje« iz svojega življenja.”unnamed-3Toliko o zgodbi sami, da ne bi komu pokvarila užitkov pri gledanju filma.
Vsebina se me je globoko dotaknila. Sama nenehno razmišljam in veliko sem že prebrala »za in proti« evtanaziji.
Moja mama (v devedesetem letu) je že tretje leto v domu starejših občanov. Po tretji možganski kapi je hroma, ne govori , nenehno je v bolečinah, …
Vsakič, ko stojim ob njeni postelji in se ji zazrem globoko v oči, sem ZA.
ZA! Zaradi nje in še boj zaradi sebe, ker se bojim, da me bo doletela enaka usoda. Moje osebno mnenje je, da bi morali z zakonom prepovedati tolikšno trpljenje.

več v članku Jasne Kontler Salamon, Znanost ali na netu:
http://www.delo.si/druzba/znanost/evtanazija-ali-le-pravica-do-dostojne-smrti.html
http://www.rogerbert.com
Trailer na: http://www.gremovkino.si/film/napovednik/12221/Mita-Tova