PRAVLJICA O ZLATI RIBICI

Predstavljajte si situacijo zvečer, po 18. uri. Ravnokar ste prišli domov iz službe in gromozansko ste lačni. Odprete hladilnik in nič. Pozabili ste ga napolniti. Hladilnik je prazen.

unnamed-12
“…….., hladilnik je prazen!”

Izrečete blago kletvico, kasneje pa ste v dilemi. Ne veste, ali bi ostali lačni doma, tvegali krče in pekoče zbadanje v želodcu ob dveh zjutraj (takrat se dokazano izloča največ klorne kisline), ali bi raje skočili v bližnjo trgovino ali restavracijo in nekaj na hitro pojedli. Obstaja tudi tretja možnost. Pokličete dostavljalca, ki vam pripelje pico, hamburger, ocvrte perutničke, čevapčiče, rebrca,…… za posladek lahko krofe, tortico…….., vse po želji.

Po statistiki ste se najverjetneje odločili za slednje, vsaj 85% vprašanih se jih. Zakaj vam to pravim??? O tem malo kasneje. Naj vam še prej povem zgodbo o zlati ribici. Zlata ribica ljudem izpolnjuje želje. Če jo ujameš, ti izpolni tri želje. V moji zgodbi sta dve zlati ribici, ki imata čarobno moč. Zgodba gre takole: Dve ribici se srečata daleč, daleč v globokih vodah oceana. Ena lepa, suha, zlata in bleščeča, druga debela, okrogla, napihnjena, močna in zaripla. Najprej se gledata kot da sta se že nekje videli,  nato se ustavita in se obrneta ena proti drugi. Debela reče suhi:

” Midve se poznava, a ne?!” Suha jo najprej opazuje, gleda, kliče slike iz spomina, pa reče:

” Ja, ja, ja, zdi se mi, da se spomnim, kitajsko morje, Pri morskem konjičku, mislim, da sva jedli cabombo… “.

“Ja res je,” reče debela in se nasmehne. Suha se začudi:

” A nisi bila takrat malo drugačna – mislim, bolj, hmm….no ja, saj veš, mislim….vitka ……?”

” Vem, vem, kaj misliš,” reče debela in utihne. “Veš, to je čudna in prav posebna zgodba. Nekam bi morali v miru sesti, da bi ti jo lahko povedala.” Suha je nekaj časa molče razmišljala. Potem je rekla:

“Ok, itak imam časa na pretek, sediva tjale, v kavarno Pri zlati ribici.” In tako sta tudi naredili.
Se sprašujete, kako je povezana zlata ribica s hamburgerji, pico in podobno hrano..??

unnamed-26
Zlata ribica izpolni tri želje

Hja, v bistvu zelo ….
Človek spreminja način življenja in se prilagaja potrebam sodobne potrošniške družbe, kjer je kapital v ospredju. Vsaka kapitalistična država mora biti potrošniško naravnana, ker ji vlada, jo mobilizira in jo stimulira kapital. Kapital za uresničitev svojega cilja potrebuje potrošnike. Dobro plačani srednji sloj je gonilna sila kapitalizma. Temu sloju pa je potrebno udobje, dom, hiša, stanovanje, avtomobil, morebiti vikend ali čoln in vsekakor hitra prehrana, saj posameznik ne sme porabiti preveč časa za hranjenje med službo. Vsekakor mora biti sit in zadovoljen z svojim načinom življenja, s svojim statusom, delovnim mestom….. Seveda mora imeti vse.

Restavracije s hitro prehrano so tovarne nasičenih in transmaščobnih kislin ter sladkarij, ki so odgovorne za vse gorje, ki jih povzročajo človeškemu organizmu. Biti morajo v bližini delovnih mest, pri roki, na razpolago in to takoj. Vse to je pripeljalo do skrajnih bizarnosti. Hoteli za ljudi srednjega sloja kapitalsko naravnanih držav ne nudijo več zajtrka, kosila in večerje, klasičnih storitev, ki so bile še nedolgo nazaj normalen del hotelske ponudbe. Tega ni več. To je omogočeno še izključno v hotelih, namenjenih bogatemu sloju, za ustrezno visoko ceno. Srednji sloj si tega ne more privoščiti. Z odpiranjem številnih restavracij, verig nakupovalnih centrov s hitro hrano, z njeno bizarno dostopnostjo, so človeka potisnili v drugo skrajnost razvoja, začeli so proizvajati debele ljudi, zasvojence s hrano. Tovrstna hrana povzroča odvisnost, podobno kot droge heroin, kokain, nikotin……in seks…. Gledano s strani kapitala logična podrejenost. Po drugi strani je logična tudi povezanost te prehrambene verige s pojavnostjo bolezni in vseh biolezenskih zapletov, ki jih ta odvisnost povzroča. Povedano drugače, več debelih, več bolezni, večji je zaslužek vseh v verigi prepričevanja, preprečevanja in zdravljenja te psihično metabolne bolezni.

Mastno služijo vsi – farmacevtska industrija, zavarovalnice in zdravstvo, zdravniki, modna industrija, prehrambena industrija, kozmetika …….vsi, prav vsi po vrsti . Tudi drugi segmenti zaslužkarjev prodajalcev in izumiteljev vedno novih dietnih režimov, prodajalci knjig, klinike in sanatoriji za zdravo prehrano in hujšanje, oglaševalska industrija…….. Imaš občutek, da so vsi prisesani na zdravljenje debelosti in zdravljenje debelih…. Kapital ima svojo logično povezanost in krog je sklenjen.


Zasvojenost s hrano, tako kot vsaka druga zasvojenost ni dobra. Posledice vsake oblike zasvojenosti so ogromne, tudi seksualne. Vse odvisnosti pahnejo človeka v bizarno življenje, ki se vrti v začaranem krogu in iz katerega se redkokdo vrne v normalno življenje zdrav in normalen. Statistično je dokazano, da se 95 % ljudi, zdravljenih zaradi debelosti, po gromozanskih naporih in ogromnih denarnih vložkih vrne na stara pota in se ponovno zredijo. Ozdravijo le redki. Vendar to ne skrbi nikogar, kljub temu da na dolgi rok debelost počasi in zanesljivo razjeda tako posameznika, kot tudi družbo v celoti. Zanimiv podatek je, da so ženske bolj zasvojene s hrano kot moški, prav tako so bolj debele. Moški pa hitreje umirajo za posledicami debelosti. Ta podatek je prav tako zelo pomemben. Ker ženske veliko dajejo na svojo zunanjost, je celotna industrija pomlajevanja, od plastično-kiruške, aplikativne silikonsko-botox terapije in celulitičnega odstranjevanja (tukaj vodi kozmetična in plastično kirurška industrija), usmerjena prav v ta segment, ki je tako dobičkonosen. Moški zaradi evolutivno razvojnih značilnosti človeške rase v tem segmentu ne prinašajo skoraj nič. Ženska je ta, ki izbira partnerja in očeta svojih otrok. Posledično mora biti lepa in privlačna. Zaradi te “lepote” in prikupne seksi zunanjosti ima večjo ponudbo in s tem možno široko izbiro moških in partnerjev. Ali se vse ženske obnašajo etično in se zadovoljijo samo z enim partnerjem, ali to svojo lepoto, urejenost in plastično-implantatno poudarjene atribute zunanjosti izkoriščajo tudi v druge namene, je poglavje zase.

Slovenija že dolgo ne zaostaja za kapitalističnim svetom. Trend naraščanja debelosti ima deset kratnik povečanja.

Zlati ribici pa še vedno sedita v kavarni in se pogovarjata:

“A veš, da je meni tega dovolj. To izpolnjevanje želja, to nikamor ne pelje. Znorela bom!” pravi suha.

“Meni govoriš,” pravi debela. “Poglej, kam me je to pripeljalo. Poglej, kakšna sem. Debela, grda……..” začne jokati in ihteti. Suha jo tolaži, jo drži za plavut in jo sočutno gleda.

“Ne ženi si tega toliko k srcu. Vse bo še OK!”

“Kako bi lahko bilo vse v redu ?”  zaihti debela. “Nikoli ne bo. Poglej, kaj sta mi ta dva nesramneža nazadnje naredila.”

“Kako to misliš?  Kdo ti je kaj naredil?” vpraša suha začudeno.

Debela se močno razjoče. Ootem se le pomiri in začne svojo izpoved:

“Se spomniš, ko sva se prejšnje leto odpravili iz tiste restavracije in se razšli?”

Suha nemo odkima z glavo.

“Vsa vesela, srečna sem zaplavala proti površju oceana, da bi občutila še malo sonca na lastni koži, da bi imela popoln dan. Nato pa… naenkrat…. Očitno sem spregledala trnek in naenkrat puff… Takoj sem bila na površju in zagledala sem debelega, neobritega srhljivega možakarja, ki je očitno lovil tune, velike ribe ali kaj podobnega. Zagrabil me je in stisnil v dlan.  Gledal me je razočarano. Razmišljal je, kaj bi z mano. Zraven njega je stal še debelejši moški, grozno poraščen. Tudi on me je začudeno gledal. Takoj mi je bilo jasno, da moram nekaj ukreniti. Tistemu, ki me je izvlekel, sem povedala veselo novico, da nisem samo navadna zlata ribica, ampak sem čudežna zlata ribica in izpolnjujem želje, ne samo ene, celo tri. Rekla sem mu, naj mi pove prvo. Gledal me je hladno in razočarano, me obračal, preverjal, ocenjeval mojo velikost in težo, se odkašljal in mi rekel: Ne seri. Potem me je odvrgel v morje.”
Hmmmm, ta možnost pridobivanja na telesni teži iz naše pravljice ni verjetna, ni fiziološka in ni resnična. Vendar se moramo kljub temu vprašati, če zlate ribice s to čudežno močjo vendarle obstajajo… Čudeži se le dogajajo. Zamislimo si, če bi dobili to redko priložnost in ujeli svojo zlato ribico, bi si zagotovo želeli samo eno: on, da bi bil bogat (kot ribič), ona pa, da bi bila lepa (kot ribica). 🙂