Letališče Sydney Kingsford Smith Airport je zanimiv prvi stik s Sydneyem. Je najstarejše in najdalj delujoče letališče na svetu. Na svetovni lestvici letališč je po prometu na enaintridesetem mestu, v Avstraliji pa je seveda najprometnejše . Obsega 800 hektarjev in naj bi bilo najmanjše letališče od vseh letališč glavnih mest Avstralije.

Tudi na samem letališču sem doživel zanimiv prvi stik s Sydnejem s priporočilom: “Check your balls”. Besedilo je bilo izpisano na reklamnem panoju v moškem WC-ju, kjer sem stoje opravljal kar pač moški stoje na WC-ju počnejo. V višini mojih oči je lep, blago plešast, mlad, simpatičen moški,  “spodaj brez”,  kazal s kazalcem na ta slogan, nad njim pa so bila narisana moška moda:  en par majhnih in en par normanih velikosti. Nasvet ima svojo težo. Opozarja na Klinefelterjev sindrom, kar pomeni, da imajo moški kariotip xxy in ne običajnega xy. Fetus se zaradi prisotnosti kromosoma y razvije v moškega. Klinefelterjev sindrom je precej pogosta kromosomska motnja, ki se pojavi pri vsakem petstotem živorojenem dečku. Z zdravljenjem je potrebno začeti kar se da hitro. Zdravljenje je pomembno, da lahko fantje odrastejo v odrasle moške, ki živijo normalno spolno, družabno in karierno življenje. Največkrat se simptomi Klinefelterjevega sindroma pojavijo šele v času pubertete, ko začne normalen spolni razvoj zaostajati. V dosti primerih zato sploh niso diagnosticirani ali imajo postavljeno diagnozo šele v odrasli dobi. Moški, ki se rodijo s Klinefelterjevim sindromom imajo v času pubertete nizko vrednost testosterona in višjo vrednost estrogena, kot je to običajno. Postava fantov je visoka in suhljata. Pri najstnikih se razvije manjša telesna in obrazna poraščenost. Značilna je zmanjšana mišična moč in masa. Razvijejo se majhni testisi, ki niso zmožni proizvajati sperme. Zaradi fizične neopredeljenosti se pogosto pojavi depresija in občutek neprilagojenosti. Takšni moški so lahko tako zelo poženščeni, da so atraktivnejši, višje postave in bolj popolnih ženskih oblin kot ženske. Zdravnika ponavadi obiščejo, ker mislijo, da so “ženske”, ne dobijo menstruacije in predvsem zaradi te skrbi so veliko prej odkriti in tretirani. Psihološka podpora in obiski pri psihiatru, ki so pri takih moških nujno potrebni pa seveda stanejo in se tukaj plačajo in to zelo plačajo. Zato me zanima, kakšno opozorilo je na ženskem WC- ju ” check your ….” ????

Sydney je velemesto z velikim in pravim UUUUUAAAAAUUUUUUOOOOO efektom. Zares krasno, prelepo, ogromno mesto, v katerem se še vedno na vsakem koraku gradi. Mesto bogastva in prestiža, jaht in luksuza, tretje najdražje mesto na svetu. Na prvem mestu naj bi bil New York, na drugem Oslo in na tretjem Sydney.

V Sydney smo priši okrog 14.35. Na letališču smo najeli neke vrste taksi službo, ki se imenuje Privatne limuzine. Prestižne limuzine tipa Mercedes, Volvo, BMW….,  ki jih vozijo v temne obleke, bele srajce in temne kravate oblečeni gospodje. Obuti so v brezhibno zloščene lakaste čevlje. Naročila za prevoze so zbirali že takoj pri terminalih, ob tekočem podiju za prtljago,  takoj po pristanku letala. Za 20 minut vožnje, kolikor smo potrebovali do našega hotela, smo za tri osebe plačali 68 AUD, kar se nam je zdelo v primerjavi z drugimi mesti zelo veliko. Drugod smo plačevali nekje med 22 in 36 AUD. Naš gosposki šofer je bil po poreklu iz Sicilije. Vozil je črn Mercedes AMG S limo. Prijeten gospod, ki nam je celo ponudil pepermint bombone. Pogovarjali smo se o različnih stvareh, tudi o Teormini, Etni in Palermu.

Sydney the Harbour. UooAAAAOOOOOO, tako atraktivno mesto z dušo res težko najdeš. Toliko smiselno plansko in arhitektonsko dovršenega, da se stare in nove stavbe kar zlijejo v popolnost. Kje naj začnem? Mogoče s samo glavno ulico, avenijo ali “metonymom”, ki je za Sydney St.George Street. Skladno z izrazoslovjem Commonwealtha je to izraz za poslovno ulico, ki je praviloma ena, glavna in centralna. Ulica, ki se začne v bližini Harbour Bridgea, v predelu, ki se imenuje The Rocks in konča pri glavni železniški postaji na Railway Squaru je najdaljša, najprestižnejša in pač v vsemu najjj…. Glede na zgodovinska dejstva bi to lahko bila prva ulica na sploh v Avstraliji. Po njej naj bi prevažali kaznjence, ki so jih pripeljali z ladjami iz Anglije do zaporov na The Rocks-u. Šele leta 1810 je bila uradno proglašena za sydneyski Hight Street. Na njej se dogajajo vse pomembne stvari: vsa podjetja, ki nekaj veljajo imajo tukaj poslovne prostore, tukaj so  najboljše restavracije, odvija se burno nočno življenje, tukaj so tudi največi nočni klubi in  in na sploh in vedno je tukaj največja gneča. Nastanjeni smo bili v hotelu v bližini te najdaljše sydneyske ulice, ki vodi do najatraktivnejših, najzanimivejših, najlepših in najprestižnejših točk Sydneya: Harbour Bridgea in Sydney Opera Housea.

Če Jørn Utzon, kontraverzni danski arhitekt, ne bi nekega jutra lupil pomaranče in mu po nerodnosti olupki ne bi padli na tla in se postavili v zanimivo naključno zaporedje, ne bi nastalo eno od sedmih svetovnih  čudes in Sydney ne bi dobil najatraktivnejše stavbe na svetu. Na osnovi na tleh ležečih pomarančnih olupkov je izdelal maketo in se leta 1957 prijavil na arhitektonski natečaj in prvič zmagal na natečaju izven Danske. Po začetku gradnje v letu 1958, po veliki začetni zagnanosti in potem, ko so naleteli na velike konstrukcijske probleme pri izgradnji, kar je enormno povečalo finančna sredstva, potrebna za izgradnjo,  so se začele medsebojne obtožbe med Utzonom in sydneysko občino. Kulminirale so z odstopom Utzona od projekta in njegovo izselitvijo iz Avstralije pred dokončanjem stavbe. Odprta je bila leta 1973. Ob otvoritvi so bili Avstralci na Utzona tako jezni, da ga v pozdravnem nagovoru ob otvoritvi niso niti omenili. Šele s časom, ko so spoznali kakšno veličastno stavbo je ustvaril, ko so se strasti pomirile, so Utzonu le priznali vse časti in slavo, ki mu gre. Bil je druga oseba na svetu, ki je že za časa svojega življenja doživel, da so njegovo delo uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine. To je bilo dne 28.06.2007.

Čeprav je sydneyska operna hiša moderna, nenavadna, veličastna, razburljiva in po obliki razgibana in razložena, poleg tega pa novejša glede na ostale v The Rocksu, se popolnoma zliva z okolico. Tudi barvno je vkomponirana v okolje, saj je streha svetla do bež, osnovni del stavbe pa svetlo rjav, kar se popolnoma ujema z  barvnimi odtenki ostalih stavb iz prejšnjega stoletja, ki so v bližini. Tudi Harbour Bridge kot osnovna, nad vsemi privzdignjena stavba, je enakih barvnih odtenkov – temna železna konstrukcija z bež in svetlo rjavkastim kamnom kot temeljno osnovo. Tudi ostale okoliške stavbe, ki so bile včasih namenjene stanovanjem luških delavcev in zapornikov, so zidane s temnordečo in temnorjavo opeko. Danes imajo te stavbe popolnoma drugačen namen. Preurejena so v prestižna stanovanja z milijonskimi vrednostmi. Vsa so zasedena, saj so dobra investicija. Vsako leto se jim cena podvoji. To je boljša investicija kot v zlato, diamante, delnice ali kar koli drugega.

Predel Sydneya, ki mu slikovito pravijo “Double penny” je še dražji. Vse tamkajšnje nepremičnine imajo namreč dvojno vrednost glede na ostale predele Sydneya. Od tu je čudovit razgled na Harbour Bridge, na The Opera House in zavito laguno, ki je vedno polna ladij in ladjic z jadri ali brez. Gospoda, ki je srečni lastnik nepremičnin v tem predelu, ob zajtrku, kosilu in večerji, uživajo ob pogledu na ti dve znamenitosti. To lepoto lahko občudujejo tudi ponoči, če ne morejo spati, če se kregajo ali ljubijo, ali če se obremenjujejo s tem, da so za svojo nepremičnino morali namesto 5 milijononov AUD, plačati 10.