Damirja je Adelaide naravnost očarala in začarala:

Adelaide, lepa soproga angleškega kralja Williama IV., je dala ime mestu, ki se nahaja na severnem delu Avstralije, približno 650 km severozahodno od Melbournea. Iz Melbourna do Adelaide, potrebuješ eno uro z letalom ali sedem ur z avtomobilom. Adelaide je mesto poezije, nežnosti in lepote. Tako lepa kot je bila Adelaide po kateri je mesto dobilo ime, tako lepo je tudi mesto samo. Že izgovorjava te besede, v tebi budi romantične občutke. Zagledaš se, kako  sediš na pomolu, nekje ob morju, s svojo prelestno drago, zaljubljen in objet. Predstavljaš si, da je pred teboj sončni zahod. Sonce se počasi skriva za obzorjem, je že rdeče, odsev žari in se zrcali na gladini mirnega in toplega morja, sence že padajo na tla, bonaca je. Topli maestral pihlja. Ti tako objet in vzburjen, vohaš omamni vonj, njeno kožo za ušesom, na vratu in obrazu, poletje je. Ona je oblečena v poletno oblekco, ki ne skriva veliko, ti v polo majici in kratkih hlačah. Nima modrca. Občutiš njeno bližino, toplino njenega telesa in spet –  izbruh vonja dišečega mošusa, ki te čedalje bolj vzburja. Počasi božaš njene roke in hrbet, njena koža je nežna in gladka, naenkrat objameš njeno glavo, nežno, z obema rokama, pogledata si globoko v oči, ki se zasanjano iskrijo, vsemu razneženemu,  ti iz ust spontano uide: “Ljubim te Adelaide!”  Nekaj takega tudi občutiš, ko prideš v to prelepo mesto, za katerega pravijo, da je majhno, za naše slovenske razmere pa ogromno. Mesto je veliko za tri Ljubljane, s površino cca3.257,7 kvadratnih kilometrov in 1.304.631 prebivalcev. Ima vse. Reko, morje, vinorodne hribe, zaščiteno vino Barossa, velike nakupovalne centre, ima Kengooro Island in še marsikaj.

Seveda ne  manjka velika, dolga  in široka ulica, peš cona, ki je polna trgovin, restavracij, kavarnic in “street perfomerjev”. Še najbolj spominja na kakšno evropsko mesto, kjer lepe in seksi, poletno oblečene dame leno pohajkujejo po trgovinah, pijejo svojo kavico, klepetajo, se spogledujejo, telefonirajo in uživajo….. Tukaj je res lepo. Malo naprej od “shopping mallov”, se nahaja reka Torrens, zvitega korita, ki paralelno s stavbami, muzeji, univerzami, študentskimi domovi, parlamentom, športnimi in kolesarskimi centri, teče proti morju. Arhitekturo mesta in njegovo lokacijo je po zamisli arhitekta Georgea Sticland Kingstona izbral polkovnik William Light. Gre za področje ob reki, kjer so prvotno prebivali Aboridžini iz plemena Kaurna. Obala reke je romantično urejena. Po njej ladje in ladjice prevažajo turiste, na sredini reke so vodometi, ki ženejo rečno vodo v zrak, eni visoko, eni samo toliko, da voda samo malo brbota nad gladino. Kajaki brez krmarja režejo rečno gladino. Obala je urejena z obeh strani. Tukaj so tekaške in kolesarske steze.

Pešci in tekači, kolesarji in zaljubljeni, vsi ob koritu reke uživajo v poletnem soncu. Pozno popoldan je. Na romantčnem mostu, ki povezuje oba brega, stojita dva zaljubljena in se strastno objemata. Počasi bo zašlo sonce. Znamenita igralnica ob reki na levem bregu, stara stavba na parkirišču. Prestižni evropski avtomobili, rdeči, beli, rumeni, metalik sivi in kakšen ameriški črni , predvsem tisti dolgi, limuzine… Bogati gostje, ki jim lakaji v belih rokavicah pomagajo iz avtomobilov, počasi izstopajo in se odpravljajo v spremstvu vitkih, dolgonogih, dekoltiranih dam, v kraljestvo pregrehe. Na mesto se počasi spušča tema. Prižigajoče luči ga romantično obarvajo. Mesto je zanimivo in dovršeno zasnovano. Po sredini mesta vozi tramvaj, direktno do obale. Mestno in poslovno središče sega nekje do Victoria square stationa. Naprej do morja je še deset tramvajskih postaj. Od Victoria square naprej, pa vse do nekaj zadnjih postaj do morja, je predmestje, sestavljeno iz nepreglednega naselja nizkih hiš. Tu ni trgovin, tu ni poslovnih objektov, delavnic in nebotičnikov. To je predmestje mesta.

Zadnji dve postaji tramvaja prehajata v pravo obmorsko letovišče z obcestnimi trgovinami in lokali, ki se širijo vse do obale. 15 kilometrov od mestnega središča oz po sedemnajstih tramvajskih postajah, se odpre veličastna peščena plaža Glenelg. Podobna je Bondi beachu v Sydneyu. V sredini je presekana z dolgim pomolom, ki se zajeda skoraj do sredine zaliva in po katerem se sprehajajo ljudje. Čeprav so tramvaji, ki vozijo na 10 minut in pripeljejo mestne ljudi na plažo, vedno polni, na plaži ni gneče. Bela mivka, ki pokriva plažo, se ti nežno uvleče med prste nog in imaš občutek, da hodiš po nežni, mehki preprogi. Valovi se razbijajo ob obalo, voda je neverjetno topla . Kot da bi se kopal na tropskem severnem delu Avstralije in ne na jugu. Pri njih je vse obratno kot pri nas. Ne samo poletja in zime, tudi pomen juga in severa. Jug pomeni hladno in mraz ( bližina Antartike), sever pa toplo in vroče ( bližina ekvatorja). Izgovorjavo angleškega jezika imajo nekako specifično in razvlečeno, kot da bi se večina prebivalstva priselila iz Kalifornije in ne iz Nemčije. Kljub temu je mesto pravi raj, je mesto prelepih dam in je mesto za zaljubljene. Adelaide, ljubim te.