Ko sem v letu 2016 prvič prehodila Camino Frances, se nisem nič ukvarjala s vprašanjem v katerem “albergu” bom spala, kateri je dober in kateri ni – v kraju do katerega sem zvečer prišla, sem pač poiskala prvi prosti “alberg” in se nastanila. In med temi naključno izbranimi “albergi” me je na celotni poti najbolj navdušil Albergue Verde. Doživetje sem opisala tudi v moji knjigi Camino:
V Puentu de Orbigo so štiri zavetišča, in ko smo v prvih treh naleteli na napis Completo, smo že kar malo v strahu, da bomo morali prehoditi še šest kilometrov do naslednje vasi z zavetiščem, pešačili proti četrtemu, ki je bilo malo ven iz vasi in stran od Jakobove poti. Premraženi, mokri, lačni in utrujeni od celodnevne hoje, saj smo naredili skoraj petintrideset kilometrov, smo se vzpeli po stopnicah proti zavetišču. Vrata nam je na stežaj odprl nasmejan Španec, nam zaželel dobrodošlico in nas povabil, naj vstopimo. Ko smo vstopili, smo vsi začeli vzdihovati od sreče, saj se verjetno človek nekako tako počuti, ko pride v raj. Stopili smo v velik, topel prostor s kaminom, v katerem je prasketal ogenj. Okoli kamina je bil narejen podest, na katerem so bile razporejene počivalne blazine. Desno od vhoda je bila kuhinja, kjer se je za štedilnikom sukalo pojoče dekle. Naravnost je pogled segel v spalnico s posteljami, na katerih so bile napete snežno bele rjuhe in blazine s snežno belimi prevlekami. Premražen, moker, lačen in utrujen ne potrebuješ ničesar drugega kot to, kar smo videli. Naši vzdihi zadovoljstva niso ponehali niti potem, ko smo stuširani, v suhih oblačilih poležavali zleknjeni na blazinah pred ognjem in čakali na večerjo.
Pojoče dekle iz kuhinje nas je povabilo za mizo. Povedalo nam je, da je pripravilo vegansko večerjo, ki nam bo zagotovo teknila, ker jo je pripravilo z ljubeznijo. Ker pa jih dajanje ljubezni bogati, želijo soljudem pot skozi življenje obogatiti, zato so nam pripravili presenečenje. V tistem sta skozi vrata stopila dva kitarista. Pela in igrala sta nam ob odlični večerji.
Na moji letošnji prvomajski etapi od Burgosa do Ponferade sem dnevno etapo namerno zaključila v Hospital de Orbigou, ker sem želela ponovno prenočevati v “albergu” Verde. Že ob vstopu skozi ograjna vrata se je izza vogala z nasmehom na obrazu in v pozdrav iztegnjeno roko prikazal Mincho kot pravijo Jose Domingu. Že med njegovo dobrodošlico sem mu začela razlagati o mojem doživetju “alberga” izpred treh let, ki sem ga enačila z občutji ob prihodu v nebesa😀👼👼👼.
Ob tokratnem obisku je bilo za razliko od izkušnje pred tremi leti, toplo in sončno. Okna so bila odprta, sonce je grelo notranjost “alberga”, iz kuhinje je omamno dišalo, kuharica pa je med brkljanjem po posodah, na glas pripevala k prijetni glasbi, ki se je širila iz zvočnikov. In kaj še človek potrebuje po prehojenem dnevu na Caminu, po počitku ob čaju, ko stuširan, oblečen v udobno trenirko, pričakuješ okusno večerjo in te v spalnici čaka postelja s snežno belimi rjuhami? Joga, seveda. Kar štiri romarke smo se odločile, da smo sledile Minchu v učilnico joge, kjer smo po besedah mojega moža preživele skoraj uro sproščujoče joge pod Minchevim vodstvom. Če smo se pred vadbo počutile nebeško, smo se po vadbi božansko😜. Po vadbi nas je zvonček pricingljal k mizi in med serviranjem večerje nam je Mincho skupaj s prijateljem zaigral in zapel.
Camino me je obsedel tako kot pač obsede vse romarje in tako kot velja, da kot Slovenka jem zarečeni kruh, velja, da v skladu s kaminovskim rekom “First you walk Camino, then Camino walks you”, zdaj Camino “hodi po meni”, zato prosim vse , ki berete te vrstice in ste prehodili več kot 500 kilometrov katerekoli različice španske Jakobove poti, da izpolnite anketo o učinkih poti Po prehojeni poti Camino de Santiago na povezavi https://www.1ka.si/a/212846. Vprašalnik je v originalu ameriški (eno vprašanje vas bo mogoče zmotilo, ker je preveč ameriško 😜), sestavljen je bil za preučevanje življenjskih sprememb po obsmrtnih izkušnjah, zdaj se pa na splošno uporablja za raziskave učinkov izrednih človekovih izkušenj, kamor po mojem mnenju sodi tudi izkušnja romarja pohodnika po poti Camino de Santiago. Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem😀😀😀.
50 ODTENKOV ŽIVLJENJA 