KONJIŠKI GRB

Med posebnosti heraldike sodijo tako imeno­vani “govoreči” grbi in konjiški je eden izmed njih. Pojavil se je v letu 1571 in 1580 na trškem pečatu, vendar je po vsej verjetnosti nastal že prej. Spada med “govoreče grbe”, ker kot krajevni grb že s svojo po­dobo “govori” o imenu kraja, ki ga predstavlja. In ne samo, da govori, konjiški grb je eden redkih, ki ”govori” slovensko. S podobo konja nam pove, da predstavlja Konjice.

Prvotni grb Konjic naj bi predstavljal belega konja na zelenem polju in z modrim nebom nad njim. Upodobljen konj naj bi bil konj svetega Jurija, ki je rešil graščakovo hčer Marjetico pred zmajem. Nekoč so bile konjiške hiše lesene in takrat so po trgu pogosto divjali požari. Najhujši naj bi bili v letih 1615, 1616, 1765 in 1786. Ti naj bi ščit konjiškega grba obarvali v rdeče.

Podobno je grb občine Šenčur upodobljen na ščitu svetlo modre barve, na katerem je kot osrednji motiv upodobljen sveti Jurij, ogrnjen z rumenim ogrinjalom na konju, ki s sulico prebada zelenega zmaja, ki je upodobljen na dnu ščita.

Grb občine Šentjur je v obliki ščita, podlage cinober rdeče barve, na katerem je stiliziran lik konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik je kadmijevo rumene – zlate barve, konj belo – srebrne, zmaj pa kromoksid zelene barve.

Glavni del grba predstavlja ščit, ki je najstarejše obrambno orožje. Prvotne ščite so prekrivala različna krzna in iz njih so se razvile prve heraldične barveGrb brez ščita ne obstaja.

Ker grb izvira iz ščita, so smeri v heraldiki ravno nasprotne, kot je običajno. Strani grba so določene z vidika nosilca ščita, ki stoji izza podobe na ščitu, posledično je heraldična desna stran, opazovalčeva leva in heraldična leva stran, opazovalčeva desna. Iz tega je izvedeno pravilo, da bi moral biti vsak upodobljen predmet obrnjen v heraldično desno. Izjema so lahko samo tisti predmeti, ki so slikani frontalno. Konjiški grb tako v skladu s pravili predstavlja v heraldično desno stran vzpenjajočega se konja.

Grb Slovenskih Konjic na slovenskem spletnem portalu o heraldiki

Statut občine Slovenske Konjice upošteva opazovalčevo stran: “Grb občine Slovenske Konjice ima obliko ščita s poljem rdeče barve z zlato obrobo. Na rdečem polju je v levo vzpenjajoč neosedlan konj bele barve.” Slovenski spletni portal o heraldiki opiše konjiški grb kot: “Na rdečem polju ščita srebrn vzpenjajoč konj.” Na prvi pogled človeka zbega zlata obroba in srebrn konj, če vsi vemo, da je obroba rumena in konj bel. Vendar dobimo pojasnilo v grboslovju, v katerem igrajo barve izredno pomembno vlogo in heraldične tinkture deli v tri vrste:

  • kovine, kamor sodi  zlata (=rumena) in srebrna (=bela)
  • barve, ki vključujejo rdečo, modro, črno in zeleno
  • krzna: hermelin sibirska veverica ali veveričje krzno.

Grb Slovenskih Konjic je na nekaterih spletnih straneh, med drugim tudi v članku z naslovom Slovenske Konjice na nemški wikipediji, dobil črno obrobo. To ni nič kaj dobrega glede na to, da je  zlata barva, ki v grboslovju pomeni veličastnost, ugled, vrhovnost, dostojanstvo in bogastvo, zamenjana s črno, ki pomeni stanovitnost, ponižnost, mir, smrt, propad, žalost.

Od kje se je vzel črno obrobljen grb Slovenskih Konjic?

2 misli o “KONJIŠKI GRB

  • 27/01/2018 pri 18:53
    Permalink

    glede črno obrobljenega grba Konjic, ki je objavljen v tujih Wikipedijah, sem danes kot urejevalec posredoval na nemško wikipedijo, res pa je, da pri njih pri nas objavljena vektorska slika grba “ne sede” , tako da so verjetno zato vzeli “približek”. Mogoče se bo pa kaj uredilo!

    Odgovori

Leave a Reply

%d bloggers like this: