SI LAHKO DOBRA TAŠČA?

Ponedeljek, 16. januar je bil s strani tistih, ki se na depresijo spoznajo, napovedan kot najbolj depresiven😒😱😩😔😨 dan v letu. Takšno označbo dobijo vsi tretji ponedeljki v novem letu, preprosto zato, ker se do takrat vse dobre novoletne zaobljube pozabijo, ponedeljki pa so tako ali tako najslabši dnevi v tednu. O tem čivkajo vrabci 🐦🐦 na strehah in pojejo pesmi🎼 na radiu, tako kot na primer vsem poznana  I don’t like Mondays 🔫💣🔪. Sama se sicer ne nagibam k nobeni depresiji, prej obratno, prej bi rekla, da sem na drugi strani hriba Gaussove krivulje, imenovani evforija, zato sem bila dokaj dobro razpoložena, ko sem mojo snaho peljala v Maribor, na pregled z ultrazvokom. Kot sem že na nekem drugem mestu razložila, je moja snaha drugačna, ker je Tajka. In v Sloveniji ji ni lahko. Navajeno na drug način življenja, na drugem koncu sveta, jo tlačimo v naše standarde, v naše mere in razmere. Majhna kot je, je pod srcem nosila za naše razmere majhnega otroka, ki se je komaj uvrstil na spodnjo mejo rastne krivulje evropskih otrok. Verjetno so na Tajskem rastne krivulje drugačne in tam ne bi bil najmanjši. Vendar lestvica je lestvica, mi smo v Evropi, vnukov razvoj je bilo treba redno spremljati, zato sva se na najbolj depresivni dan v letu peljali na pregled z ultrazvokom, da so izmerili, če se Mihec še vedno drži na spodnji rastni krivulji ali je padel iz nje. Jaj so začela naša pravila in navade begati, postajala je negotova in zdelo se ji je, da ne zna nič prav delati, niti spati ne. Glede na to, da je bil najbolj depresiven dan v letu, ni bilo nič čudnega, da je med potjo izbruhnila svojo stisko in ker je bila njena stiska velika, je trajalo kar nekaj časa, da je prišla v celoti na plano:
“Zgleda, da že celo življenje spim narobe in tega sploh nisem vedela. Odkar pomnim sem spala na hrbtu, z rahlo pokrčenima nogama, kolenoma obrnjenima navzven in dvignjenima rokama, v komolcu pokrčenima💪💪 in položenima na vsako stran glave. Na hrbtu, na tleh pogrnjenih rogoznicah, spijo tudi vsi moji bližnji. Ko sem prišla v Slovenijo, sem začela spati na postelji, položaj pa sem ohranila isti. Položaju pri spanju nisem nikoli posvečala nobene pozornosti, zdaj pa mi je ginekologinja naročila, da moram zaradi velikega trebuha spati na desnem boku. Od takrat naprej nemirno spim. Ponoči me zbuja slaba vest, ker spim na hrbtu. Hočem se prevaliti na desno stran in mi nikakor ne uspe. Ne najdem naravnega položaja, kar naenkrat imam preveč rok in nog, postale so predolge in toge. Ker nisem več vedela kaj naj storim, sem pogledala Gašperja, ki je spal na boku, odkrila odejo in gledala kako ležijo njegove noge in roke. Trudila sem se, da bi jih postavila v isti položaj. Šele čez nekaj časa se mi je uspelo udobno namestiti na boku. Zaspala sem in glej ga vraga, čez nekaj časa sem se spet zbudila na hrbtu. Ponovila sem postopek: odkrila Gašperja, nastavila svoji nogi in roki tako kot jih je imel on, zaspala in se čez nekaj časa spet zbudila na hrbtu.” V bistvu me je sililo na smeh, ko sem si predstavljala kako se trudi nastaviti roki in nogi na način, ki se nam ne zdi nič posebnega in ga naredimo samodejno. Pa sem se zadržala in jo poskusila potolažiti:
“Nič se ne sekiraj, Jaj. Po moje je najboljše, da spiš tako kot si vajena. Kako pa spijo dojenčki na Tajskem?”
“Enako kot odrasli. Po tleh pogrnemo rogoznico, nanjo damo veliko brisačo, na veliko brisačo položimo dojenčka, namesto plenice mu damo malo brisačo in to je vse, kar za dojenčka potrebujemo. ” Pomislila sem na vse gore stvari, ki so že čakale v njunem stanovanju na malega Miheca.
Medtem, ko sva čakali pred ordinacijo, sem jo opazovala izpod obrvi. Sklenila sem, da ji moram olajšati in polepšati življenje tako daleč od njenega doma, v drugi kulturi. Želim ji biti dobra tašča sem pomislila in čakala, da vame udari strela⚡️⚡️, ker sem združila tako nasprotujoči si besedi. Spomnila sem se šale o novopečeni tašči, kateri sta se pred kratkim poročila sin in hčera. Na vprašanje prijateljice, kako se obneseta njuna zakona, ji je tašča začela ogorčeno razlagati, da je njen sin dobil eno izmed najbolj lenih žensk na svetu! Mora ji kuhati, prati in pospravljati. Kljub temu pa ga je čisto obnorela, saj jo vozi na večerje, nosi ji rože💐 in bogata darila🎁. Prijateljica je ves čas zmajevala z glavo, saj se ji je fant res smilil. Ko pa jo je vprašala za hčerin zakon, se je tašča pohvalila, da je pa hči res imela srečo, da je dobila zlatega moža, ki ji vse naredi, skuha, opere, pospravi. Pa kako je pozoren, nosi ji rože💐 in bogata darila🎁, vsaj enkrat na teden pa jo pelje ven na večerjo. Ni se mogla načuditi, kako jo ima rad! 😀 Včasih sem se šali na glas smejala, zdaj pa iz nje bolj črpam nauk kot smeh. Starejši si, bolj moder postajaš. Upam, da tega mojega stavka ne bo prebrala Svetlana Makarovič in me potolkla, saj se spomnim njenih trditev izpred kar nekaj let (kako veliko let je v resnici nočeva vedeti niti ona niti jaz😜) , da mlad bedak z leti lahko postane kvečjemu star bedak, nikakor moder ( seveda je beseda moder tukaj vzeta v prenesenem pomenu, ker zagotovo ni zanemarila dejstva, da se lahko star bedak pač obleče v modro in dobesedno postane moder👕👖👔🤷‍♂️). Modrost mi je prinesla spoznanje (roko na srce, nekaj je pripomogel tudi Camino), da je v trenutku, ko se pojavi vprašanje, v tvoji bližini tudi odgovor, samo prepoznati ga moraš. Nehote sem ujela pogovor starejše gospe z drugo starejšo gospo, ki je bila verjetno njena mama:
“Se spomniš, kako je na bratrančevi poroki pred 25 leti pustila našega sinkota samega z moškimi, ki so pili za šankom 🍷🥃🍺 in se za dva dni odpeljala🚗 k svoji mami? Že takrat ga je hotela komandirati, pa se ji ni pustil.”
“V vseh 25 letih si je v tistih dveh dneh vsaj malo oddahnil od nje,” je z neizmernim sovraštvom izustila druga, mlajša, verjetno sinkotova sestra. In na to iztočnico se je vsul plaz, s pravo hudobijo sta pričeli udrihati po tej osebi, ki je bila verjetno njuna snaha in svakinja. Jaj ju je v njuni glasnosti prestrašeno gledala in v tistem trenutku sem bila vesela, da ne razume slovensko. Meni pa se je ta oseba, ki je pustila sinkota samega za šankom zazdela prav simpatična. Namesto, da bi grdo gledala na poroki, streljala s pogledi in sikala z besedami, se je umaknila iz prizorišča in dopustila možu, da popiva do onemoglosti. Z odhodom k svoji mami pa je preprečila prepir v naslednjem dnevu. Poleg tega z dobršno mero zaničevanja (do samega dejanja, ne do oseb) gledam na tista moška pijančevanja za šankom, ko navidezno drug drugemu nabijajo ego, ker sem prepričana, da nikoli nobenemu niti najmanj ne koristijo, kvečjemu povzročijo, da jih kakšen naslednik Ruglja okarakterizira, da so brez jajc🥚🥚, kakšna samska ženska pa jih poimenuje Slovenceljni👨. Zazdelo se mi je, da je imel sinko srečo, da si je v teh 25 letih lahko oddahnil od take mame in sestre. In skoraj je bil moj jezik👅 hitrejši kot moja pamet, bruhnil nesnago ven in z izbruhki povzročil kaos, pa so naju na srečo poklicali v ambulanto. Sklep, da se bom trudila biti dobra tašča pa je ostal in vame celo ni udarila strela⚡️.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s