50 ODTENKOV ŽIVLJENJA

Na spisku literature je bilo 5 knjig in en članek. Cobiss je štiri knjige našel v mariborski univerzitetni knjižnici, eno v knjižnici v Slovenskih Konjicah, članek pa sem si v pdfu “daunloudnila“ iz Googlea. Še naši starši so dol nalagali samo z lopatami, predvsem premog v klet, kjer so prebivale miške, zdaj pa kurimo z oljem ali plinom, dol pa s pomočjo mišk nalagamo datoteke, v računalniške shrambe. Včasih namesto dol, nalagamo tudi gor, v oblake☁️☁️☁️. Sedanja vrsta dol ali gor nalaganja je čistejše, hitejše in fizično manj naporno opravilo. Miškam 🐭🐭🐭 pa vsaka čast, kakšen evolucijski skok so naredile v času ene generacije 🖱🖱🖱.
Podatke o posameznih knjigah sem na računalniškem zaslonu slikala z mobitelom. Vendar joj, prejoj 😮 Vse knjige so bile v prostem pristopu, ki je zame pravi bav bav 👻, čeprav se prosti pristop ne nahaja niti v kleti niti na podstrešju, kjer bav bavi običajno živijo 👻. Verjetno bi lažje, vsekakor pa brez bav bavov, poiskala iglo v kopici sena, kot knjigo v prostem pristopu (tako iglo kot kopico sena sem zaman iskala med jabolčnimi slikcami, zato ju nisem mogla še dodatno ponazoriti). To sem poskusila samo enkrat, takrat ko se je Maša vpisala v gimnazijo in si je šla prvič sposoditi knjige v mariborsko knjižnico. Po dveh urah me je hlipajoč poklicala, da je na poti v šolo, ker se gre izpisat in poiskat delo, saj ni sposobna niti poiskati knjige v knjižnici, kaj šele, da bi naredila gimnazijo. Še zdaj se spomnim, kako mi je v trenutku, z velikimi rdečimi črkami, začelo utripati v glavi:

“Danger 🆘!”   Ker je moj materni 👅in očetov 👅jezik slovenski, mi nikoli ni bilo jasno, zakaj moji možgani v najresnejših situacijah proizvajajo opozorila v angleščini. Mogoče sem bila v kakšnem prejšnjem življenju telegrafist na kakšni angleški vojni ladji. Ne, bolj verjetno telegrafistka. Si ne predstavljam, da bi bila moški.

“Danger 🆘 !“ je spet poblisknilo pred mojimi očmi. Mašo sem si že predstavljala kako za tekočim trakom izloča defektne vijake 🔩 med izmet, zato sem kar stekla reševat, kar se je še rešiti dalo. Komaj sem jo prepričala, da lahko greva v knjižnico skupaj. V bistvu jo sploh nisem prepričala, saj me je na poti tja, dvomljivo pogledovala, s še vedno objokanimi očmi 😢.
V knjižnici sem dokaj smelo pristopila k metrom knjižnih polic, si ogledovala oznake iz številk, cifer, nomenklatur in signatur. Šla sem gor ob policah, številke so malo naraščale, potem padale, potem jih je pa kar zmanjkalo in začele so se črke, ki so si verjetno sledile po kakšni abecedi iz časov pred našim štetjem, signature so bile pomešane, šla sem dol ob policah, cifre so včasih bile, včasih pa ne, nomenklature pa tudi, če so bile, jih nisem niti registrirala, ker nisem vedela čemu sploh služijo. Kaj hitro mi je postalo jasno, da si lahko tudi jaz oblečem modro haljo in nataknem rokavice, da bova šli skupaj izločati defektne vijake 🔩, zato sem poiskala prvega moškega uslužbenca knjižnice. Sicer se sramujem priznati, še bolj pa to zapisati, vendar nekje globoko v meni, se v zvezi s pametjo, razraščajo močne šovinistične korenine v škodo mojega spola. Ženska ni mogla pogruntati relativnostne teorije, lahko pa najuspešnejše upravlja vse grunte na tem svetu, tukaj in zdaj, na trdnih tleh, na zemlji. Dela čudeže iz časa in prostora, brez da bi z mislimi tavala po vesolju in zapisovala čudne enačbe kot je E = mc². Zato enostavno nima časa, čeprav ga v praksi eksponentno multiplicira, ne samo kvadrira. Narava ji je dala pomembnejše naloge. In kaj bi lahko bila pomembnejša naloga kot reproduciranje človeške vrste? Rojevanje in vzgoja Kantov, Einsteinov, Newtonov, Jungov, Ferrarijev in Trumpov? Kakorkoli, poiskala sem prvega moškega uslužbenca in ga z najlepšim, popolnoma neprizadetim nasmeškom 😁, prosila za pomoč. Čeprav tako popolnih belih zob kot so na slikci 😁 nimam, imam celo rumenkaste, s špranjico med zgornjima enkama in malo večjo špranjico med enko in dvojko desno zgoraj, zaradi katere je moja profilna slika z moje desne pogojno neuporabna. Pogojno pravim, ker moja prijateljica in fotografka Zlatka, zna narediti tudi moj desni profil fotografijsko uporaben📸. Gospod je bil zelo prijazen, poiskal nama je knjigo in se z razlago sistema ni niti trudil, za kar sva mu bili obe globoko hvaležni. Maša se je naučila, da če kaj ne znaš, pač prosiš za pomoč, zato še vedno nadaljuje šolanje, nekvalitetne vijake pa zaenkrat izloča v izmet nekdo drug namesto naju.

Po nekaj letih sem zdaj ponovno stala pred velikim izzivom (ne smem reči problemom, ker imajo v naši pozitivno usmerjeni dobi, probleme samo negativneži). Mašo sem morala prepričati, da mi bo šla po knjige, čeprav se nahajajo v prostem pristopu. Vedela sem, da je to dokaj trd oreh. Skopirala sem navodilo za iskanje gradiva iz interneta, ga pobarvala v različnih barvah, pomembne dele podčrtala, določene nagnila v poševni način, najpomembnejše pa še okrepila. Dobila sem zelo pregledna navodila.
Potem sem Maši napisala SMS:
“Kako si se odločila, boš moja študijska tajnica?” Takoj je priletel odgovor:
“Bom tvoja tutorka in tajnica. 😂😂.” Nemudoma sem ji poslala vse štiri slike iskane literature.
“Sam po knjige iz prostega pristopa👻 ti ne mislim hodit 😬😰!“
“Kaj pa, če ti za ves teden posodim moje nove škornje 👢 in torbico 👜?“
“Temu se reče golo izsiljevanje 👎👎“
“Ne, temu se reče motivacija 👍👍👍“
Ni mi odgovorila, vedela pa sem, da so bili škornji in torbica preveč lepi in modni, da bi se predlogu odpovedala😇. Še isti dan sem dobila SMS:
“Mamiiiii js ze zgledam neumno. Takoj je tetica prisla do mene, pa mi pomagala, pa vse mi je nasla.” Odkar sem prišla s Camina, sem mu pripisovala vse, dobro in slabo, zato je sledil odgovor:
“Poslal ti jo je Camino😜.“
“Hahaha 😂😂 al pa to da mam gor crno obleko do kolen ono zarino, rdeco usnjeno jakno, crne one bulerje, dolge blond oprane spuscene lase pa mocen in lep makeup z nezno sminko😜.”

Ne glede na to ali je bil zaslužen Camino, Mašin zunanji izgled ali prijazna uslužbenka knjižnice, v petek sem dobila vse štiri knjige domov, v ponedeljek pa so šli moji novi škornji in torbica z Mašo v Maribor. Za en teden.

Medtem sem se jaz lotila kar vseh štirih knjig hkrati. Najbolj sem bila vesela tiste z naslovom Erotizem. Mentor mi jo je priporočil za branje v postelji, pred spanjem. Kako prikladen, priličen in prebrisan se mi je zdel njegov nasvet! Po vsej verjetnosti je logično sklepal, da se v mojih letih zmanjša izločanje določenih hormonov, kar posledično privede do zmanjšanega libida. Branje Erotizma pred spanjem, bi znalo dvigniti produktivnost mojega, tehnološko iztrošenega procesa izdelave spolnih hormonov, povečana proizvodnja bi dvignila moj libido😍, s čimer bi bil zelo zadovoljen moj mož😘. In zadovoljen mož, nedvomno pridonese k dobremu študiju. Knjigo bi predelala in vsak bi od tega imel svoje zadovoljstvo. Juhuhu, študij je lahko tudi zabaven in praktičen, sem se že veselila do večera, ko se je zgodilo ravno nasprotno. Ob prebranem dejstvu, da združitev jajčeca in semenčeca pomeni kontinuiteto njune diskontinuitete, so se mi enostavno začele zapirati oči in zaspala😴 sem, še preden sem prebrala celo stran, libido pa se mi ni dvignil niti za milimeter (če predpostavim, da je libido dolžinska kategorija).💤