Dve izjavi sta se mi v prejšnjem tednu pritegnili pozornost. Prva je bila izjava doktorja ob smrti dveh novorojenčkov, ki je po mojem mnenju neumestno uporabil slovenski pregovor: “ Več babic kilavo dete.” Mogoče še več, ne samo, da ga je neumestno uporabil, celo zlorabil ga je.
Vsi vemo, da ljudje delamo napake. S statistično verjetnostjo lahko napoveš, koliko napak se bo zgodilo. Kadar je napaka lahko usodna za človekovo življenje, morajo biti postopki in procesi nastavljeni tako, da je ta verjetnost enaka nič. Še na straniščih vidiš liste, ki kontrolirajo čistilkino delo, kjer je ura in njen podpis, da je stranišča očistila. Pa je lahko posledica njenega slabega dela ali neusklajenosti samo umazano stranišče. Kadar gre za najvišjo vrednoto, življenje, morajo biti predpisani taki postopki in vzpostavljeni taki kontrolni mehanizmi, ki takoj pokažejo in preprečijo napako. Taki mehanizmi zagotovijo, da smejalni plin, še pred dovajanjem človeku, odstranijo in zamenjajo s kisikom. Taki mehanizmi uskladijo postopek koordinacije med babicami. Babice se zavedajo, da je življenje deteta in njegova normalnost, nekilavost, najbolj pomembna, najvišja vrednota, cilj in smisel njenega dela. Iz napak so se nekaj naučile.
Pogojno bi razumela uporabo pregovora v primeru koroških dečkov. Tam gre za več babic, ki pa niso spoštovale predpisanih postopkov. Vsakega človeka, tudi tiste nevarne za okolico, prisilno hospitalizirajo s sodno odločbo in s pomočjo odvetnika, ki zastopa njegove pravice. Koroška dečka, čeprav tako mlada in nezaščitena, nista imela niti enakih pravic kot jih imamo vsi odrasli.
Druga izjava, ki mi je pritegnila pozornost je bila: “ Ko pa gospod župnik ne bo več gospod župnik, gospod doktor ne bo več gospod doktor in gospod učitelj, ne bo več gospod učitelj, mora taka družba propasti. “ Za lase se mi je zazdelo privlečeno povezovanje poklica z gospodom. V SSKJ je zapisano, da je gospod “spoštljiv naslov za odraslega moškega: kot pristavek k imenu, poklicu: obiskal nas je gospod Ivan; gospod doktor, profesor; gospod župnik” spoštovati pa pomeni “ imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti.”
Vsak človek si zasluži spoštovanje, zato si vsak človek zasluži kot pristavek k imenu besedo gospod ali gospa. A priori spoštovati vse očete, vse starejše in pripadnike določenih poklicev se mi zdi skregano s vsako logiko. Ali naj spoštujem očeta koroških dečkov, ki je ubil njuno mater zato, ker je oče? Ali naj spoštujem starejšega moškega, ki je ubil urologa v izolski bolnici, zato ker je bil starejši? Ali naj spoštujem župnika, ki je pedofil zato, ker je župnik? Vsak si zasluži spoštovanje po svojih dejanjih in si na ta način pridobi moralno utemeljeno veljavo. Spoštovanje si zasluži tisti, ki skoči v Ljubljanico in reši utapljajočega. Spoštovanje si zasluži tisti, ki znanje ne samo poseduje, ampak ga tudi razdaja. Spoštovanje si zasluži tisti, ki s svojimi stvaritvami polepša življenje drugim.
In izjava: “ Ko pa gospod župnik ne bo več gospod župnik, gospod doktor ne bo več gospod doktor in gospod učitelj, ne bo več gospod učitelj, mora taka družba propasti, “ se uresničuje. Takšna družba res propada in na njenih temeljih raste nova, ki v prvi vrsti spoštuje življenje in človeka po njegovih dejanjih, po dobrem, po narediti in dati, ne po biti ( oče, starejši..) in imeti (poklic, denar, politično moč…) Takšna nova družba bo definiciji spoštovanja in gospoda v SSKJ slej ali prej pri kakšni besedi pripisala zastarelo.
50 ODTENKOV ŽIVLJENJA 