Ulrik II. je bil sin Friderika II. , ljubimca Veronike Deseniške. S svojo nezvestobo je izbrisal Slovence iz vrha evropske politike. Sodeloval je pri dedni pogodbi, po kateri je z izumrtjem celjske dinastije, slovenska zemlja pripadla Habsburžanom. Njegov sin Ulrik II. je bil zadnji moški potomec rodu Celjskih grofov. Imel je tri otroke, vendar so vsi pomrli pred njim, njega pa so ubili v Beogradu novembra 1456.
Za časa življenja si je Ulrik II. zelo želel postati vitez. Takrat so iniciacijo v viteški red opravljali na romanju in ne več na vojnih pohodih. Ulrik II. se je odločil, da bo odjahal na romanje po Jakobovi poti in si pridobil viteški stan. Za na pot je potreboval precej denarja, ki ga pa ni imel, zato si je novembra 1429 od očeta Friderika II. izposodil 32.000 ogrskih zlatnikov, naslednje leto, v marcu 1430, ko se je odpravil na pot, pa še 5.000 zlatnikov od tete, ogrske kraljice Barbare. V Kompostelo se je odpravil v spremstu šestdesetih konjenikov.
O samem romanju se je v španski kroniki kastiljskih kraljev, ki je shranjena v španskih arhivih, v 13. poglavju ohranil zapis o romanju UIrika II. Celjskega v Kompostelo k sv. Jakobu. Točne njegove poti se iz vseh virov, ki so na razpolago, ne da rekonstruirati.
Ohranjeni so podatki, da je 21.3. 1430 bil v Sergobi v bližini Valencije, kjer ga je aragonski kralj Alfonz V. Aragonski še skupaj s trinajstimi spremljevalci, sprejel v red “amprisiae stolae et jarae.” Za veliko noč , 16. aprila 1430 pa se je na poti v Santiago ustavil s šestdesetimi konjeniki, bogato opremljenimi vitezi, pri kralju Juanu II. Kastiljskemu, kjer je prebil slabe tri tedne. Raje kot bogata darila je skupaj s še štirimi spremljevalci prejel ogrlico iz ribje luske, ki je bila znamenje viteškega reda ribje luske, »collar del escama«, ustanovljenega 1420. V Compostelo je prišel sredi maja.
50 ODTENKOV ŽIVLJENJA 