Nedaleč od kanjona Blue Mountain in šotora lepih prelestnih kač, se nahaja še en rezervat, živalski vrt z vsemi eksotičnimi živalmi tega naravnega, živalskega habitata. V naravnem okolju in v ne preveč ograjenih prostorih, se nahajajo v njihovem prisilnem domovanju številne živalske vrste, ki sicer prosto prebivajo v pragozdu na Blue Mountainu. Opisal bom samo najzanimivejše, čeprav je tu več kot 1000 raličnih živalskih vrst. Od ptičev, kač, kuščarjev, kokoši, emujev, koz, tasmanskih vragov, labodov, pelikanov……. Že takoj na začetku se srečaš z jedci evkaliptusovih listov, najprijaznejšimi, najljubkejšimi, najprisrčnejšimi, najbolj zaspanimi, najbolj lenimi in popolnoma nenapadalnimi medvedi, koalami, ki leno in zaspano objemajo drevo in miže žvečijo liste. Njihovi gibi so kot gibi lenivcev počasni, umirjeni, monotoni. Sladki, prisrčni, nežnega kožuščka, zaspani, med božanjem žvečijo in predejo kot muce. Občasno se pretegnejo in nadaljujejo z evkaliptusovimi listi. Tako majhnih medvedkov in tako prijaznih bitij, ne vidiš drugod. Ja, res so medvedi in nič se jih ni treba bati, so pravi psihoterapevti. Pomirjajo, sproščajo, razveseljujejo, vplivajo telepatsko na tvoje misli in dušo.
Malo naprej so že kenguruji. Za nizko ograjo, ki jo lahko preskočijo v hipu. Na tleh ležijo v skupinah in turisti jih poskušajo nahraniti s sladolednimi korneti, ki so praviloma napolnjeni z različnimi vrstami žit. Kupijo jih lahko na kornetomatu za 1 AUD. Konec je, kmalu bodo živalski vrt zaprli. Kenguruji so že siti od celodnevnega hranjenja in nočejo več jesti iz rok. Trebuhe imajo že polne. Počasi se bodo pripravili na počitek. Tudi mudi se jim nikamor ne. Ta kraj je za njih očitno primernejši, sicer bi že zdavnaj preskočili te nizke ograje in odšli v divjino. Tam zagotovo ni takšnega obilja hrane kot tukaj.
Nedaleč stran je tudi krokodil, kapitalec. Več kot 4 metra dolg in težek več kot 300 kg. Res ogromna žival. Za veliko in varno ograjo se sonči in počiva v bazenu polnem vode, ki ga je že prerasel. Rep mora imeti zvit, če želi , da je cel v vodi. Uživa in čaka na svoj obrok mesa, ki mu ga bodo kmalu vrgli čuvaji. Dobil bo meso teleta, prašičev, koz, ovc ali zajcev, najverjetneje prepojene s tukaj pogosto uporabljenimi hormoni za hitrejšo rast. Dobiš občutek, da je prehitro zrasel in mu zato niso utegnili naredili novega in večjega bazena. Vprašanje, če ga bodo. Mogoče bo revež končal v trgovini kot gotov izdelek, kot pas za hlače, škornji ali kot jakna iz krokodiljega usnja. Na njegovo mesto pa bodo dali spet mladca, za katerega bo ta bazen ponovno prevelik. Bliža se konec obiskov in čuvaji nas prijazno, pa vendar odločno prosijo, da se počasi poslovimo od tega zanimivega ZOO-ja, ljubkih koal s psihoterapevtskimi očmi, evkaliptusovih medvedkov in ostalega, za nas eksotičnega živalskega sveta. Mogoče se tudi s krokodilom poslavljamo zadnjič. Jutri namreč zapuščamo Sydney.