ISLANDIJA IN ISLANDCI

Islandcev je nekaj čez 320 000. Tam nekje na severu, pol leta v temi in pol leta na svetlem živijo v svoji izjemni, najmanj poseljeni evropski pokrajini osamljeno življenje v družbi interneta in huldufolka. So svojeglavi, trmoglavi, čudaški, uporniški čudaki. V njih živi starodavni norveški in vikinški duh prvih naseljencev, vraževerje prednikov, neprilagojenost in hvala Bogu, pomanjkanje črednega nagona. Oblikovala jih je izoliranost na severu, hladno podnebje in neplodna zemlja.

ISLANDCI SO UPORNIKI

Leta 2009  so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado, poiskali krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Veliko so jih obtožili, med njimi tudi direktorje treh največjih islandskih bank. Zasebne banke so pustili, da so propadle.

907

 Posebna narava Islandcev se odraža tudi na njihovi arhitekturi

Na zapovedi, prepovedi in načrte se kritično odzovejo. In vztrajajo do konca. Prav to uporništvo je preprečilo izgradnjo jezu na reki  Hvita, ki napaja najslavnejši islandski slap Gullfoss. Tuji investitorji so zaradi izgradnje hidroelektrarne želeli zajeziti  reko. Lastnik jim zemlje ni želel prodati, zato so pridobili dovoljenje direktno od islandske vlade. Lastnikova hčer je odšla v Reykjavik protestirat. Zagrozila je, da se bo vrgla v slap, če bodo nadaljevali s projektom. S svojo grožnjo je uspela in investitor je od namere odstopil.

168

 Slap Gullfoss

Islandci se kljub kampanji in posredovanju iz drugih držav nočejo odkrito izreči proti kitolovu in ga prepovedati. Kitovega mesa  skoraj ne uporabljajo za svojo prehrano, prav tako kiti niso zanimivi za predelovalno industrijo in izvoz zato ni nekih razumnih razlogov zakaj se kitolovu nočejo odpovedati. Enostavno se ne želijo odreči  dejavnosti svojih prednikov. S svojo izoliranostjo in majhnostjo je Islandija pravi genetski laboratorij. Leta 98 je islandska vlada izglasovala odločitev o   izdelavi enotne baze vseh genealoških, genetskih in zdravstvenih podatkov o prebivalcih. V letu 2000 je dostop do te baze dobila ameriška privatna  korporacija. Islandci so proti odločitvi dvignili pravi upor. Trdili so, da so jim bile na ta način kršene njihove osnovne človeške pravice in da je dejanje v nasprotju z osnovno medicinsko etiko. 2004 so obstoječo bazo podatkov razglasili za proti ustavno in raziskovanje na osnovi te baze je bilo prekinjeno. V vmesnem obdobju so raziskovalci izolirali 15 genov za različne bolezni. Islandci so dobili obljubo, da bodo zdravila, ki bodo izdelana na osnovi teh raziskav, za svoje potrebe dobili brezplačno.

696

 V družbi huldufolka

HULDUFOLKS Islandci  so vraževerni. Verjamejo, da živijo skupaj s palčki, vilami, velikani, škrati, gorskimi duhovi, troli in angeli. Imenujejo jih huldofolks .Področjem kjer živijo se izogibajo. Projekte, ki so bili načrtovani  na takšnih področjih, so opustili zaradi številnih nesreč z vremenom, s stroji in ljudmi, ki so se dogajale med gradnjo. Materialni dokaz o huldufolku so troli, s katerimi je  pokrajina in morje  posejano. Ne morejo se skriti saj so okameneli na sončnem vzhodu.

256

Okameneli troli so posejani v morju

VIKEND POPIVANJE IMENOVANO RUNTUR Runtur traja od petka po končani službi do nedelje zjutraj, ko Islandci popivajo do onemoglosti. Predvsem  v Reykjaviku , kjer živi skoraj 40% prebivalstva.  Na Islandiji je alkohol v barih in restavracijah  izredno drag, zato se runtur začne z nakupom alkohola v  državnih trgovinah. Najprej pijejo doma, v družbi, ko pa so že zelo dobre volje  nadaljujejo s pitjem  po lokalih. Zanimivio pa je, da pitje med tednom obsojajo, saj se smatra, da imajo vsi, ki pijejo med tednom, problem z alkoholom. Najraje pijejo islandsko tradicionalno žgano pijačo, ki se imenuje Brennivin. To je krompirjevo žganje s kumino, ki ima vzdevek črna smrt.

Leave a Reply